Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej

Datum

06.09.2023

Številka

07121-1/2023/1105

Kategorije

Svetovni splet, Telekomunikacije in pošta

Na podlagi vašega zaprosila podajamo mnenje Informacijskega pooblaščenca (IP) glede maja 2022 objavljenega Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. Kot navajate, mnoge evropske nevladne organizacije menijo, da so ukrepi, ki jih je predvidela Evropska komisija, napačni, saj bi pomenili nesorazmeren poseg v 7. člen (»Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja«), 8. člen (»Varstvo osebnih podatkov«), 11. člen (»Svoboda izražanja in obveščanja«) in 12. člen (»Svoboda zbiranja in združevanja«) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

IP načeloma podaja mnenja glede osnutkov evropskih predpisov v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, katerega član je. V tem primeru je bilo mnenje evropskega odbora in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov podano julija 2022 (https://edps.europa.eu/system/files/2022-07/22-07-28_edpb-edps-joint-opinion-csam_en.pdf).

IP pa ni seznanjen s podrobnostmi evropskega zakonodajnega postopka v tej zadevi, zato podrobneje zadnjih osnutkov besedila predloga uredbe ne more komentirati.

Informacijski pooblaščenec (IP) na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/23, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, ZInfP) uvodoma poudarja, da ni vključen, niti pristojen za sodelovanje v zakonodajnem postopku EU ali pripravo formalnih mnenj na posamezne zakonske predloge na ravni EU. V skladu z 42. členom Uredbe EU 2018/1725 in Splošno uredbo je Evropski odbor za varstvo podatkov skupaj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov na prošnjo Evropske komisije podal skupno mnenje o Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej št. 4/2022, ki ga omenjate (gre za predlog Evropske komisije, z dne 11. 5. 2022, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52022PC0209) in je dostopno na spletni strani evropskega odbora.

IP želi na tem mestu izpostaviti nekatere bistvene vidike, na katere smo opozorili nacionalni nadzorni organi v okviru evropskega odbora in evropski nadzornik in, ki so ob zavedanju izjemne pomembnosti in zahtevnosti materije, ki jo predlog uredbe ureja, ključni za nadaljnje usklajevanje besedila predloga oziroma urejanje tega področja. Tem temam se, kot je znano iz javnih objav, v okviru zakonodajnega postopka med drugim posveča tudi Evropski parlament. Nekatere bistvene skrbi so:

·predlog zbuja resne skrbi glede sorazmernosti predvidenih posegov in omejitev pravice do varstva zasebnosti in osebnih podatkov, do katerih bi lahko prihajalo pri izvajanju predlaganih obveznosti ponudnikov storitev gostovanja, medosebne komunikacije in drugih storitev v zvezi z zaznavanjem, poročanjem, odstranjevanjem in blokiranjem gradiva, ki je premet predloga uredbe. V tem smislu je v mnenju izpostavljeno, da postopkovne varovalke ne morejo nikoli nadomestiti vsebinskih varovalk glede obsega posegov. Prav tako kompleksen sistem stopnjevanja posegov od ocene tveganja do odredbe o zaznavanju ne more biti nadomestilo za jasno materialno opredelitev same obveznosti, ki predstavlja poseg v zasebnost;

·predlog bi bilo treba dopolniti v smislu nedvoumne in jasne opredelitve posameznih elementov, ki so ključni za uvedbo in izvajanje resnih posegov v zasebnost posameznikov, kot je na primer pojem »znatno tveganje«. Prav tako pravno negotovost glede tehtanja pravic posameznikov, ki bodo obravnavani v vsakem posameznem primeru, ustvarjajo določbe, ki subjektom, ki bodo zadolženi za izvajanje predvidenih ukrepov – od zasebnih operaterjev do upravnih in/ali sodnih organov – dajejo v veliki meri široko polje proste presoje zahtev;

·zakonodajalec bi moral v primeru tako obsežnih in resnih posegov v temeljne pravice posameznikov poskrbeti za pravno ureditev, ki daje pravno varnost in gotovost glede tega kdaj in kje ter kakšni posegi so dopustni. Predlog pa v tem delu pušča preveč nejasnosti in možnosti za potencialne zlorabe zaradi nejasnosti materialnih zakonskih določb;

·v mnenju so posebej izpostavljene resne skrbi glede zagotavljanja spoštovanja načela nujnosti in sorazmernosti predvidenih ukrepov za odkrivanje neznanega materiala s posnetki spolne zlorabe otrok v medosebnih komunikacijah. Evropski odbor in evropski nadzornik zaradi stopnje vsiljivosti, zgolj verjetnostne narave teh tehnologij in znane visoke možne stopnje napak povezanih z uporabo teh tehnologij menita, da posegi v zasebnost in varstvo podatkov predlagani v predlogu presegajo to kar je nujno in sorazmerno. V primeru ukrepov za zaznavanje primerov pridobivanja otrok namreč omogočajo javnim oblastem, da na splošno in v širokem obsegu dostopajo do v vsebine komunikacij, s čimer ustvarjajo večjo verjetnost za posege v 7. in 8. člen Listine EU o temeljnih pravicah kot uspešno odkrivanje storilcev. Zato bi morale biti po mnenju evropskega odbora in evropskega nadzornika te določbe umaknjene iz predloga.

·V mnenju je posebej izpostavljena tudi neustrezna omejitev tehnologij za enkripcijo podatkov, ki so eden temeljnih načinov za zagotavljanje zasebnosti in zaupnosti komunikacij in svobode izražanja, temeljijo pa prav na visoki stopnji zaupanja in zanesljivosti teh tehnologij. Predlog namreč preko zahteve, da ponudnik storitev ne sme zavrniti zahteve za razkritje, določa pogoj, da morajo te tehnologije zagotavljati absolutno možnost odkrivanja s strani javnih organov, kar pomeni, da se izniči resnična zaupnost komunikacij. Predlog bi v tem delu moral zagotavljati večjo uravnoteženost družbene potrebe po obstoju varnih in zaupnih kanalov za zasebno komunikacijo ter boju proti njihovim zlorabam. Zato bi predlog moral vsebovati jasno opredelitev, da se predloga uredbe v ničemer ne bi smelo razlagati kot prepoved ali oslabitev enkripcije.

IP pa ni podrobneje seznanjen s postopki nadaljnje priprave omenjenega predloga v okviru zakonodajnega postopka EU, zato nadaljnjih verzij predloga uredbe in njihove usklajenosti z zgoraj omenjenimi skrbmi in pomanjkljivostmi ne more komentirati.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke