Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz namena ZPND, ki je prvenstveno v zavarovanju žrtev nasilja. Glede na izkazano kontinuirano psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec, zaradi katerega se, upoštevaje tudi starost predlagateljice in njeno sorodstveno razmerje do nasprotnega udeleženca, tega dokazano še vedno hudo boji, so izrečeni ukrepi oziroma njihovo podaljšanje, sorazmerni; načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljici pa je dolžan povrniti pritožbene stroške v višini 195,84 EUR, v roku 15 dni od izdaje tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 24. 9. 2024, s katerim je podaljšalo predhodno, s sklepom z dne 26. 9. 2023 izrečene ukrepe po 19. členu ZPND. S slednjim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev prepoveduje vstopiti, približevati se in zadrževati v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagateljica, na razdalji, manjši od 300 metrov, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in preko tretjih oseb, ter vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, zlasti pa se ji približati na razdaljo, manjšo od 300 metrov. Za primer kršitve prepovedi je izreklo denarno kazen v višini 700,00 EUR. Prepoved približevanja po navedenem sklepu je veljala do 27. 9. 2024.

2.Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Meni, da to, da je predlagateljica še vedno prestrašena in se nasprotnega udeleženca boji, ne more biti (edina) podlaga za podaljšanje ukrepa. Sodišče prve stopnje ni ovrednotilo dela predlagateljičine izpovedbe, v kateri je povedala, da predlagatelja v času trajanja prepovedi ni videla. Ocena, ali žrtev še potrebuje varstvo, mora temeljiti predvsem na oceni verjetnosti ponavljanja nasilnih dejanj, torej se upoštevajo ravnanja v času trajanja ukrepa. Ukrep ne sme kršiti pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve. Ocena sodišča, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da je zaradi izrečenih ukrepov oviran, je napačna. Izpovedal je, da ne ve, kje živi predlagateljica, zato ga prepoved ovira pri svobodnem gibanju po kraju. Ker ni kršil prepovedi in živi na območju, ki je od območja bivanja predlagateljice oddaljeno več kot 100 km, ukrep ni utemeljen.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Postopki po ZPND so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena ZPND), saj lahko le tako učinkovito zaščitijo žrtev nasilja, izrečeni ukrepi pa so začasni. Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo.

6.Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vestno in skrbno izvedlo dokazno oceno (8. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi z 22.a členom ZPND in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1) in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje v tej zadevi ter na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je argumente za odločitev jasno in sistematično obrazložilo.

7.Predlagateljica je hči nasprotnega udeleženca, stara 19 let. S sklepom z dne 26. 9. 2023 je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo v prvi točki obrazložitve tega sklepa navedene ukrepe (prepovedi), ker je bilo s stopnjo verjetnosti izkazano, da je predlagateljica žrtev dolgotrajnega psihičnega in fizičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca; ta zoper navedeni sklep ni vložil ugovora. Zoper nasprotnega udeleženca še vedno teče kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, v katerem predlagateljica nastopa kot oškodovanka, poteka pa tudi postopek glede določitve preživnine za predlagateljico.

8.Iz razlogov izpodbijanega sklepa (9. točka obrazložitve in naprej) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo zato, ker je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je tudi zaslišalo predlagateljico (na narok je pristopila v spremstvu podporne osebe, prosila je, da se jo zasliši v odsotnosti nasprotnega udeleženca, prav tako ni bila navzoča pri zaslišanju nasprotnega udeleženca), ugotovilo, da je predlagateljico še vedno strah nasprotnega udeleženca, počuti se ogroženo (tega nasprotni udeleženec niti ne izpodbija), ima okrnjeno kvaliteto vsakdanjega življenja, saj se pred njim skriva in ne želi, da ve, kje se nahaja. Kot relevantno je štelo, da nasprotni udeleženec v ugovoru ugotovitvam sodišča prve stopnje glede posameznih nasilnih dejanj ni konkretizirano ugovarjal, tega, da bi bil zaradi izrečenih ukrepov huje oviran v vsakdanjem življenju, pa ni izkazal.

9.Iz povedanega izhaja, da to, da je predlagateljica še vedno prestrašena in se nasprotnega udeleženca boji, ni edini razlog, ki ga je pri odločitvi upoštevalo sodišče prve stopnje. Ne drži tudi, da naj ne bi ovrednotilo dela predlagateljičine izpovedbe, v kateri je povedala, da predlagatelja v času trajanja prepovedi ni videla; sodišče prve stopnje je izpovedbo predlagateljice celostno ocenilo, podrobno je predstavilo tudi svojo neposredno zaznavo čustvenega stanja predlagateljice ob izpovedbi, na podlagi katere je zaključilo, da so njene trditve o tem, da se boji, da bi jo udeleženec poiskal, se ji maščeval in jo celo ubil, avtentične. Sicer pa nasprotni udeleženec nima prav, ko meni, da naj bi to, da v času veljavnosti izrečenega ukrepa ni ponavljal nasilnih dejanj, avtomatično pomenilo, da podaljšanje ukrepa ni potrebno; podaljšanje je potrebno, če to narekuje zaščita žrtve nasilja.

10.Nasprotni udeleženec tudi ne more uspeti s pavšalnim navajanjem, da ukrep ne sme kršiti pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in da je ocena sodišča prve stopnje, da ni izkazal, da je zaradi izrečenih ukrepov oviran, napačna. Nasprotni udeleženec tudi še v pritožbi ne pojasni konkretizirano, katere njegove pravice so kršene in v čem konkretno je oviran. Navedba, da ne ve, kje živi predlagateljica, zato ga prepoved ovira pri svobodnem gibanju po kraju, je presplošna. Poleg tega je v nadaljevanju pritožbe navedel, da živi na območju, ki je od območja bivanja predlagateljice oddaljeno več kot 100 km, pri tem pa ni pojasnil, kakšne obveznosti in opravke naj bi imel v kraju bivanja predlagateljice. Z drugimi besedami, nasprotni udeleženec s tako praznimi trditvami ni uspel izkazati, da bi bilo nesorazmerno poseženo v njegovo svobodo gibanja (32. člen Ustave Republike Slovenije). Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz namena ZPND, ki je prvenstveno v zavarovanju žrtev nasilja. Glede na izkazano kontinuirano psihično in fizično nasilje nad predlagateljico, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec, zaradi katerega se, upoštevaje tudi starost predlagateljice in njeno sorodstveno razmerje do nasprotnega udeleženca, tega dokazano še vedno hudo boji, so izrečeni ukrepi oziroma njihovo podaljšanje, sorazmerni; načelo sorazmernosti ejavnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

11.Višje sodišče je v skladu s 350. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje in ugotavlja, da to ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Ker je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Višje sodišče je v okviru 22.a člena ZPND pri odmeri stroškov upoštevalo, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljici pa so v postopku nastali stroški sestave odgovora na pritožbo v višini 320 točk (sedma točka prvega odstavka tar. 1. 27 Odvetni1ke tarife, v nadaljevanju OT) ter materialni izdatki v višini 6,4 točke (tretji odstavek 11. 1. OT), skupaj 326,4 točk, kar ob upo1tevanju vrednosti odvetni1ke to1ke v vi1ini 0,60 EUR zna1a 195,84 EUR. Ostali priglašeni stro1ki so zajeti v priznani postavki. Nasprotni udeleenec je dolan predlagateljici povrniti pritobene stro1ke v vi1ini 195,84 EUR v roku 15 dni od izdaje tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

-------------------------------

1Predlog ZPND - prva obravnava - EPA 1654-IV, Poročevalec Državnega zbora z dne 27. 9. 2007, 2. poglavje (Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona); načelo ohranja tudi veljavni ZPND.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3, 22a, 22a/4 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 32 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 191, 191/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.