Jedro

V revizijskih trditvah tožene stranke je mogoče zaslediti poskus uveljavljanja pobotnega ugovora. Ne sicer v obliki nasprotne, samostojne in še obstoječe terjatve v smislu procesnega pobotanja, pač pa v obliki ugovora v smislu predpravdnega pobotanja. Tožena stranka namreč zatrjuje, da je njena obveznost prenehala, ker je z najemnino „poračunala“ svoje investicijske stroške v poslovni prostor (311. člen OZ).

Izrek

Revizija se zavrže v delu, v katerem tožena stranka izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila razveljavljena odločitev sodišča prve stopnje glede pobotnega ugovora in sodbo sodišča druge stopnje glede odločitve o zahtevku na izpraznitev poslovnih prostorov.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 688,50 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku. Toženi stranki je naložilo plačilo 31.356,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih obrokov najemnine do plačila (1. točka izreka) ter izpraznitev poslovnih prostorov K., ki naj jih proste oseb in stvari v petnajstih dneh izroči tožeči stranki (3. točka izreka). Istočasno je ugotovilo, da ne obstajata v pobot uveljavljeni terjatvi tožene stranke do tožeče stranke v višini 5.102,00 EUR in 26.020,00 EUR, obe s pripadajočimi obrestmi, ter pobotni ugovor tožene stranke v tem delu zavrnilo (2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in glede odločitve o pobotnem ugovoru (2. točke izreka) razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da tožena stranka ni vložila pobotnega ugovora ali nasprotnega zahtevka. Zato naj bi sodišče prve stopnje z zavrnitvijo pobotnega ugovora smiselno prekoračilo tožbeni zahtevek. V preostalem delu je drugostopenjsko sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo obsodilni del (1. in 3. točko izreka) prvostopenjske sodbe.

3. Tožena stranka zoper sklep in sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane odločbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa naloži v plačilo toženi stranki, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane odločbe z vrnitvijo zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Pri tem priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka v odgovoru predlaga zavrženje, podrejeno pa zavrnitev revizije ter priglaša stroške revizijskega postopka.

5. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D). Zato se je po drugem odstavku 130. člena ZPP-D nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji; v nadaljevanju ZPP).

Presoja dovoljenosti revizije.

6. V obravnavanem primeru tožeča stranka (po spremembi tožbe) toži na plačilo zapadlih obrokov mesečne najemnine v skupni višini 31.356,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih obrokov do plačila, obenem pa zahteva izpraznitev poslovnih prostorov.

7. Po 490. členu ZPP revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilen seštevek vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP).

8. Navedeno pravilo je treba uporabiti za presojo dovoljenosti revizije glede tistega dela izpodbijane sodbe, s katerim je bilo tožencu pravnomočno naloženo plačilo najemnine v skupnem znesku 31.356,53 EUR (z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Zahtevke na plačilo posameznih (mesečnih) obrokov najemnine namreč tožeča stranka opira na isto dejansko in pravno podlago - aneks k najemni pogodbi z dne 24. 12. 1989, s katerim je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da od 1. 8. 2003 dalje plačuje mesečno najemnino v višini 1.500 DEM (2. člen). Četudi gre za periodične terjatve, kot to izpostavlja tožeča stranka v odgovoru na revizijo, pa se po prvem odstavku 41. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva njihov seštevek, saj gre za terjatve iz iste pogodbe. Stališče tožeče stranke, da revizija v tem delu ni dovoljena, je zato nepravilno.

9. Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta (od katere je odvisna pravica do revizije) glede zahtevka na izpraznitev poslovnih prostorov, pa je odločilna enoletna najemnina(1), saj ne gre za najemno razmerje, sklenjeno za krajši čas (42. člen ZPP). V tovrstnih sporih ni ocenitvene dolžnosti tožnika (drugi odstavek 44. člena ZPP)(2), zato je nepomembna revizijska trditev, da je tožeča stranka tudi za ta del zahtevka navedla vrednost spornega predmeta. Bistvena je namreč ugotovitev, da enoletna najemnina, dobljena s seštevkom v postopku opredeljenih mesečnih zneskov najemnin, ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije. V tem delu je bilo zato treba revizijo na podlagi 377. člena ZPP zavreči (druga alineja I. točke izreka).

10. Enako je bilo treba storiti z revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je le-to ugodilo pritožbi tožene stranke ter razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, da ne obstajata v pobot uveljavljani terjatvi tožene stranke in da se zavrne njen pobotni ugovor (prva alineja I. točke izreka). Tožena stranka tudi v reviziji izrecno navaja, da „nima nasprotnega zahtevka ali pobotnega ugovora“, s čimer sama zanika uveljavljanje procesnega (pravdnega) pobotanja. Zato nima pravovarstvene potrebe za vložitev revizije zoper izpodbijani sklep (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Presoja utemeljenosti revizije.

11. Predmet meritornega preizkusa je odločitev sodišča druge stopnje o tožbenemu zahtevku na plačilo mesečnih obrokov najemnin. V reviziji tožena stranka ponavlja ugovorne trditve, da je svoje investicije v adaptacijo poslovnega prostora „poračunala“ z najemnino. Pri tem se sklicuje na dogovor med strankama, „da se najemnina ne plačuje, dokler se ne kompenzira z celotnim vložkom“. Vendar pa tožena stranka po lastnih (revizijskih) navedbah s tem v zvezi ni uveljavljala do tožeče stranke nasprotnega zahtevka ali pobotnega ugovora.

12. Navkljub takšni izrecni trditvi, pa je v revizijskih trditvah tožene stranke mogoče zaslediti prav poskus uveljavljanja pobotnega ugovora(3). Ne sicer v obliki nasprotne, samostojne in še obstoječe terjatve v smislu procesnega pobotanja (kar je ugotovilo že sodišče druge stopnje), pač pa v obliki ugovora v smislu predpravdnega pobotanja. Tožena stranka namreč zatrjuje, da je njena obveznost prenehala, ker je z najemnino „poračunala“ svoje investicijske stroške v poslovni prostor (311. člen Obligacijskega zakonika).

13. Svojo terjatev do tožeče stranke tožena stranka utemeljuje na dogovoru med strankama, po katerem naj bi bila oproščena plačevanja najemnine, dokler se ta ne poračuna s celotno investicijo. Vendar pa ta revizijska trditev nasprotuje dejanskim ugotovitvam izpodbijane sodbe. Sodišče druge stopnje je sicer ugotovilo, da sta pravdni stranki v najemni pogodbi (z dne 25. 4. 1988; opomba revizijskega sodišča) sklenili poseben dogovor o poračunavanju najemnine z obsegom sredstev, [vloženih]

v adaptacijo (3. člen) in da je ocenitev adaptacije predvideval tudi 5. člen dodatka k najemni pogodbi (z dne 12. 12. 1989; opomba revizijskega sodišča). Vendar pa je hkrati ugotovilo, da je realizacijo teh dogovorov predstavljal prvi odstavek 2. člena aneksa k najemni pogodbi (z dne 24. 12. 1989; opomba revizijskega sodišča), ki določa, da toženi stranki ni treba plačevati najemnine do 1. 8. 2003. Dogovora o nadaljnjem poračunu najemnine pa tožena stranka ni zatrjevala niti dokazala. Revizijski očitek, da sodišči nižjih stopenj s tem v zvezi nista ugotovili prave pogodbene volje strank, pomeni nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (370. člena ZPP).

14. Iz navedenih dejanskih ugotovitev izhaja, da tožena stranka na podlagi najemne pogodbe in njenih dodatkov po 1. 8. 2003 ni bila upravičena do poračunavanja najemnine z obsegom sredstev, vloženih v adaptacijo. To pa pomeni, da terjatve do tožeče stranke iz tega naslova nima. Zato je tudi pobotati ne more. Ker tožena stranka svoje terjatve na povračilo investicijskih vlaganj tudi ni utemeljevala na kakšni drugi pravni podlagi, njen ugovor predpravdnega pobotanja ne more biti utemeljen. Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta tožeči stranki prisodili plačilo zapadlih obrokov mesečnih najemnin, se po navedenem izkaže za pravilno.

15. Revizijsko sodišče se ni spuščalo v presojo revizijskega očitka o nastanku novega najemnega razmerja s februarjem 2007 (5. točka revizije), saj za presojo obveznosti plačevanja zapadlih obrokov najemnin pred tem datumom te revizijske navedbe niso relevantne.

16. Ker revizijsko sodišče ni zasledilo zmotne uporabe materialnega prava izven okvirov revizijskih navedb, na kar je bilo dolžno paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijo v preostalem delu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo (II. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

17. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (III. točka izreka). Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora nasprotni stranki povrniti stroške revizijskega odgovora. Revizijsko sodišče je tožeči stranki priznalo stroške sestave odgovora na revizijo in „končnega poročila stranki“, ki, skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost, znašajo 688,50 EUR.

Op. št. (1): Tako VS RS npr. v sklepu III Ips 23/2008 z dne 13. 5. 2008 ter sodbi in sklepu III Ips 77/2008 z dne 24. 11. 2009. Op. št. (2): Tako J. Zobec: »Pravdni postopek, zakon s komentarjem“, Ljubljana, GV Založba, 2005, 1. knjiga, stran 227. Op. št. (3): Sodišče pri presoji trditev ni vezano na pravno kvalifikacijo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP).