Jedro

Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. Pomemben je tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi.

Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o toženkinih revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za določitev preživnine, ki naj bi jo tožniku kot študentu morala plačevati njegova mati toženka. Po razveljavitvi te sodbe je v drugem sojenju razsodilo, da mora toženka tožniku za sedaj sporno obdobje od 15.9.2005 do 23.4.2006 plačevati po 90 EUR (prej 21.567,60 SIT) preživnine, preseženi tožbeni zahtevek za plačevanje višje preživnine in v daljšem časovnem obdobju pa je zavrnilo. Glede na ugotovljene potrebe tožnika, ki se je v tem časovnem obdobju redno šolal, je presodilo, da toženka višje preživnine ne zmore plačevati in da je toženka po tožnikovi vrnitvi domov 23.4.2006 tožnika preživljala doma, jeseni 2006 pa se tožnik ni vpisal v tretji letnik študija.

Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tudi še spornega dela tožbenega zahtevka, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Revizija zatrjuje nerazumljivost izreka pritožbene sodbe, ki je ob zavrnitvi toženkine pritožbe potrdila "izpodbijani zavrnilni del" prvostopenjske sodbe, čeprav je toženka izpodbijala njen obsodilni del. Glede na razloge pritožbene sodbe, ki se ukvarjajo izključno z obsodilnim delom, gre hkrati tudi za nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe, zaradi česar je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3). V nadaljevanju revizija poudarja dejstva, ki izhajajo iz obvestila ... fakultete Univerze v Ljubljani z dne 23.3.2006, med drugim, da je bil tožnik v obdobju od 2003 do 2006 redni študent, v spornem obdobju pa je bil vpisan v drugi letnik. Revizija se ne strinja z razlogi pritožbene sodbe, da je šlo za redno šolanje v pomenu določbe 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR; Ur. l. SRS, št. 15/76 do Ur. l. RS, št. 101/2007), ker je ne glede na formalni status pomembno predvsem, ali je tožnik v tem obdobju redno izpolnjeval svoje študijske obveznosti. To je po mnenju revizije podano le, če študent obveznosti tekočega letnika izpolni vsaj v tolikšni meri, da se lahko vpiše v naslednji letnik. Tožnik pa je bil v obravnavanem obdobju ponovno vpisan v drugi letnik, ker ni uspel narediti pogojev za vpis v naslednji letnik. Imel je sicer status študenta, vendar je letnik ponavljal. Tako razlago je očitno uporabil tudi Zavod RS za zaposlovanje, zaradi česar je tožnik izgubil štipendijo. V tretjem letu študiranja še vedno ni opravil vseh izpitov iz prvega letnika. Toženka zatrjuje tudi zmotno uporabo materialnega prava iz 129. člena ZZZDR. Meni, da so njene materialne in pridobitne zmožnosti dokazane, tožnikove pa so le zatrjevane. Toženka prejema le 375,56 EUR invalidske pokojnine (prej 90.000 SIT), stroški bivanja v hiši za položnice znašajo najmanj 118,64 EUR in po plačilu 90 EUR preživnine bo za vse ostale potrebe lastnega preživljanja imela le še 125,56 EUR (prej 38.237 SIT). Primerjava tega zneska s tožnikovimi potrebami 417,29 EUR (prej 100.000 SIT) je neresna. Toženka prisojene preživnine ne zmore plačevati v denarju, svojo preživninsko obveznost lahko izpolnjuje le s svojimi storitvami v pranju, čiščenju, nudenju stanovanja in prehrane, če je tožnik doma.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da v pritožbeni sodbi ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev. Pritožbeno sodišče je v izreku sodbe sicer res zapisalo, da se pritožba zavrne in da se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi prvostopenjska sodba, vendar to ne pomeni, da gre za nerazumljiv izrek. Bistveno je, da iz izreka jasno izhaja, da se toženkina pritožba zavrne. Če je ob tem navedeno kaj več, kot je bilo izpodbijano, je iz izreka še vedno mogoče razpoznati odločitev. Ker je bilo s prvostopenjsko sodbo le delno ugodeno tožbenemu zahtevku, v presežku pa je bil zavrnjen in ker je pritožbo vložila le toženka, ne pa tudi tožnik, je jasno, da se lahko potrdi le izpodbijani (torej dajatveni in ne zavrnilni, kot je očitno zaradi lapsusa zapisano v izreku) del prvostopenjske sodbe. To potrjujejo tudi razlogi pritožbene sodbe. Zato ne gre niti za nejasnost izreka niti za nasprotje med izrekom in razlogi pritožbene sodbe.

Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji pritožbenega sodišča, da se je tožnik v spornem obdobju kljub ponovnem vpisu v drugi letnik fakultete redno šolal v pomenu pravnega standarda iz drugega odstavka 123. člena ZZZDR. Samo zaradi ponovnega vpisa v drugi letnik še ni mogoče šteti, da ni šlo za redno šolanje. K pravilnim razlogom pritožbenega sodišča revizijsko sodišče še dodatno pojasnjuje, da je pomemben tudi vzrok ponovnega vpisa. V sodni praksi revizijskega sodišča je že v več odločbah prišlo do presoje o izpolnitvi pravnega standarda rednega šolanja kljub ponovnemu vpisu v isti letnik, kadar so za zastoj obstojali upravičeni razlogi (npr. operacija žolča s predpisano strogo dieto in mirovanjem, oskrba hudo bolne matere, nosečnost in porod, razmere ob travmatični razvezi staršev, v konkretnih okoliščinah ugotovljena napačna izbira študija itd.). V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki skladno navajali, da se je tožnik junija 2005 odselil od doma zaradi nevzdržnih razmer, zaradi katerih je večkrat prišlo tudi do posredovanja policije. Razloge za take razmere sta sicer pripisovali druga drugi, vendar se glede tega vprašanja prvostopenjskemu sodišču ni bilo treba opredeliti, ker ni odločilno. Tudi nekrivi starši so odseljenemu polnoletnemu otroku, ki se redno šola, dolžni plačevati preživnino v denarju, saj odločitve o samostojnosti in ločenem življenju ni mogoče pogojevati s pravico do preživnine (primerjaj odločbi VS RS II Ips 183/2000, II Ips 823/2006). Toženkino revizijsko stališče, da je dolžna tožnika preživljati le z nudenjem storitev ob sočasnem skupnem bivanju, je zato materialnopravno zmotno. Nevzdržne razmere doma in odselitev od doma so okoliščine, ki so vplivale na tožnikovo izpolnjevanje študijskih obveznosti, zato je iz upravičenega razloga prišlo do zastoja in nato tožnikovega ponovnega vpisa v drugi letnik. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je tožnik tudi v sedaj obravnavanem obdobju opravil nekaj izpitov, je neutemeljena revizijska graja zmotne presoje pravnega standarda rednega šolanja. Na opozorilo o ukinitvi štipendije je toženki pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče. Revizijsko sodišče pa pritrjuje revizijski graji zmotne uporabe materialnega prava iz 129. člena ZZZDR. Razlogi pritožbene sodbe se sicer ukvarjajo s tožnikovimi potrebami, kljub toženkinim pritožbenim opozorilom pa je izostala materialnopravna presoja njenih zmožnosti plačevati preživnino v določenem znesku. Pritožbeno sodišče, ki je sicer potrdilo dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, se v razlogih svoje sodbe niti v materialnopravnem niti v dejanskem pogledu ni ukvarjalo s toženkinimi zmožnostmi. O teh vprašanjih ni navedlo nobenega razloga. Taka enostranska presoja je materialnopravno zmotna. Zato bo moralo v novem pritožbenem sojenju ponovno proučiti razloge izpodbijane prvostopenjske sodbe in razloge pritožbe, pri tem pa izhajati iz podatkov, ki veljajo le za obravnavano obdobje, torej o tožnikovih takratnih potrebah, o takratni višini očetove preživnine tožniku, o takratni višini toženkine invalidske pokojnine itd. V tem delu je vsaj posredno utemeljena tudi revizijska graja načina ugotavljanja tožnikovih denarnih potreb. Vsa pravno pomembna dejstva je treba obravnavati le glede na obdobje, za katerega je določena preživnina, torej spraviti na takoimenovani skupni imenovalec, čeprav prvostopenjska sodba vsebuje tudi nekatera dejstva iz kasnejšega obdobja. Za sporno obdobje je prvostopenjsko sodišče ocenilo tožnikove denarne potrebe v mesečnem znesku 317,14 EUR (prej 76.000 SIT), kot je navajal v svoji vlogi (razlogi na koncu tretje strani prvostopenjske sodbe), kar pomeni, da tožnikove kasnejše izpovedi na obravnavi o denarnih potrebah v znesku 100.000 SIT ni sprejelo. Pritožbeno sodišče je sicer navedlo, da se je prvostopenjsko sodišče do te izpovedi opredelilo, ni pa pojasnilo, kako se je opredelilo. Zato revizija očitno šteje, da gre za tolikšne potrebe. Tudi seštevanje vseh zneskov v razlogih pritožbenega sodišča privede do take ocene, kar kaže na napačen materialnopravni pristop, katere zneske in iz katerega obdobja je treba upoštevati. Pritožbeno sodišče je na zadnji strani svoje odločbe navedlo očetovo preživnino 166,92 EUR, materino preživnino 90 EUR, otroški dodatek 37,55 EUR (prej 9.000 SIT) in tožnikov lastni prispevek (s študentskim delom) najmanj 123,47 EUR, kar znese 417,94 SIT (prej 100.155 SIT). Očitno zato tudi revizija sama omenja kasnejšo višino toženkine invalidske pokojnine in ne zneska 333,38 EUR, ki ga je prvostopenjsko sodišče ugotovilo za obravnavano obdobje.

Zaradi izostale materialnopravne presoje toženkinih zmožnosti in zaradi materialnopravno napačnega pristopa, kateri denarni zneski in iz katerega obdobja se upoštevajo, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP toženkini reviziji ugodilo in odločilo kot v izreku tega sklepa. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.