Jedro

Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo: "I. Nepremičnina, ID znak: ..., last A. A. do 1/3, se izroči ponudniku: B. B., Cesta 1, EMŠO: ...

II. Dolžnik se je dolžan izseliti iz predmetne nepremičnine na naslovu Cesta 1, v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

III. Po pravnomočnosti tega sklepa se pri nepremičnini ID znak ... vpiše lastninska pravica za kupca: B. B., Cesta 1, EMŠO: ... . V zemljiški knjigi tukajšnjega sodišča se izbrišejo naslednje pravice in bremena pri nepremičninah, navedenih v I. točki: - ID pravice / zaznambe: 001, 002, 003, 004, 005 in izbris hipoteke z izvršbo, ki se bo vpisala pod Dn 0000/2017 (I 235/2017)."

2. Zoper navedeni sklep vlagata D. d.o.o. in E. d.o.o. pritožbo zoper sklep v celoti ter zahtevata, da se sklep razveljavi in se nepremičnina, ki se je prodajala v tem postopku, ne izroči ponudniku B. B. in se dražba ponovi iz razlogov, navedenih v pritožbi. Navajata, da je prvo sodišče na drugi javni dražbi dne 6. 12. 2017 prodajalo nepremičnino ID znak .... Na dražbo so kot kupci pristopili B. B. in C. C. kot zastopnik družbe D. d.o.o. in kot pooblaščenec družbe E. d.o.o. Navedeni družbi sta plačali vsaka polovico zahtevane varščine, skupaj torej celo varščino, izkazali sta se z izpiskom iz poslovnega registra, pooblaščenec družbe E. d.o.o. je C. C. tudi predložil pooblastilo za zastopanje družbe E. d.o.o. na tej dražbi. Prav tako je povedal, da družbi nepremičnino kupujeta skupaj, vsaka do polovice prodajanega deleža in da za plačilo kupnine jamčita solidarno. Sodišče jima kljub temu ni dovolilo nastopati na dražbi kot kupec, ker naj ne bi plačali varščine v zadostni višini. Sklicevanje sodišča prve stopnje na sklep Višjega sodišča v Kopru pod Cpg 607/99 z dne 13. 1. 2000 ni utemeljeno ter ga je sodišče prve stopnje napačno razlagalo in zato ravnalo v nasprotju s sodno prakso po tem sklepu. S tem je kršilo drugi odstavek 42. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do zbiranja in združevanja) in prvi odstavek 74. člena Ustave Republike Slovenije (gospodarska pobuda je svobodna). Ker bi pritožnika ponudila višjo ceno, je prvo sodišče tudi kršilo eno od temeljnih načel izvršilnega postopka, katerega cilj je poplačilo upnikov v čim večjem deležu. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Tako 185. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) navaja, da se javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo ali pred iztekom roka za zavezujoče zbiranje ponudb položijo varščino. Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine. Torej že 185. člen ZIZ določa, da mora vsak morebitni kupec plačati desetino varščine, da pa je temu tako, izhaja v konkretnem primeru tudi iz Odredbe o prodaji nepremičnin na drugi javni dražbi ki določa, da je predmet prodaje nepremičnina ID znak ..., last dolžnika do 1/3 in da varščina znaša 10 % ugotovljene vrednosti nepremičnine, to je 2.751,71 EUR. Iz odredbe o prodaji torej sledi, da se prodaja solastninski delež dolžnika do 1/3 v celoti, ne pa po posameznih še nadaljnjih solastninskih deležih, ki bi znašali manj kot 1/3. Pritožnika torej v konkretnem primeru ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2 (torej vseh do 1/6), saj Odredba o prodaji, ki je sestavljena v skladu s 184. členom ZIZ, tega ne omogoča. Torej vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino. Kolikor se pritožnika pa sklicujeta na drugačno sodno prakso in da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo odločitev v sklepu Višjega sodišča v Kopru pod Cpg 607/99 z dne 13. 1. 2000, pa je pritožnikoma pojasniti, da temu ni tako, saj ena sodna odločba še ne pomeni večinske sodne prakse. Sicer pa tudi iz sklepa VSK Cpg 607/1999 izhaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je dopustilo prodajo nepremičnine, ki se je prodajala kot celota dvema zdražiteljema tako, da je vsakemu domaknilo idealno 1/2 nepremičnino ter da se poraja tudi vprašanje, ali bi sodišče prve stopnje sploh smelo opraviti dražbo glede na to, da je vsak od dražiteljev položil le 1/2 zahtevane varščine, saj je smisel prodaje, da se proda cela nepremičnina za enotno ceno. Posledično je tudi ugodilo pritožbi hipotekarnih dolžnikov in sklep o domiku razveljavilo. Višje sodišče še ugotavlja, da se dejansko stanje v zadevi, ki je bila obravnavana pred Višjim sodiščem v Kopru, razlikuje od dejanskega stanja v tej konkretni izvršilni zadevi (med drugim tudi v procesnem smislu). V izvršilni zadevi, v kateri se je odločalo pred Višjim sodiščem v Kopru je namreč prvo sodišče kupcema, ki sta položila le vsak polovico varščine, dovolilo sodelovati na dražbi in jima nepremičnino tudi prodalo, medtem ko je v tej izvršilni zadevi, v kateri se odloča v tem pritožbenem postopku, sodišče prve stopnje pravilno že na dražbenem naroku sklenilo, da se pritožnikoma iz razloga, ker nista plačala varščino v celoti, ne dovoli nastopati kot kupec.

5. Pritožnika še uveljavljata, da je naslovno sodišče s tem kršilo tudi drugi odstavek 42. člena Ustave Republike Slovenije, pri tem pa ne navede, zakaj naj bi sodišče pritožnikoma kršilo ustavno pravico do zbiranja in združevanja, saj se ta v nobeni meri ne nanaša na sodne postopke, ampak na mirno zbiranje in javna zborovanja državljanov. Pravica do zbiranja in združevanja, kot je opredeljena v Ustavi RS je temeljna človekova pravica, ki omogoča svobodo izražanja mnenj in oblikovanja politične volje in samoorganiziranost. Gre predvsem za svobodo političnega delovanja, svobodo izražanja mnenj na javnem prostoru, izražanja mnenj, kritik, idej in pogledov na svet. 74. člen Ustave Republike Slovenije pa se nanaša na gospodarsko pobudo pri tržnih odnosih in na prepoved nelojalne konkurence in dejanj, ki so v nasprotju z zakonom in omejujejo konkurenco na trgu.

6. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo eno od temeljnih načel izvršilnega postopka, katerega cilj je poplačilo upnikov v čim večjem deležu. Dejstvo je, da mora izvršilno sodišče res paziti na hitrost postopka in tudi na to, da se upniki poplačajo v čim večjem deležu, vendar pa pri tem ne sme kršiti določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter samega izvršilnega postopka. Izvršilno sodišče bi namreč izvršilni postopek kršilo, če ne bi prodajalo solastninski delež do 1/3 kot celoto enemu ponudniku, kot je to zapisalo v Odredbi o prodaji in če bi dovolilo sodelovanje na dražbi kupcem, ki niso v celoti plačali varščine, kot to določa Odredba o prodaji in tudi 185. člen ZIZ. S tem bi spravilo tudi v neenakopraven položaj druge kupce, ki bi varščino v celoti plačali. Sicer pa je sodišče prve stopnje sprejelo sklep, da pritožnikoma ne dovoli na dražbi nastopati kot kupcema, že na samem prodajnem naroku, pritožnika pa tega sklepa v skladu z 286.b členom ZPP v zvezi z 25. členom ZIZ nista pravočasno grajala že na samem prodajnem naroku in s tem tudi izgubila pravico grajati ta sklep.

7. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).