Jedro

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, da za odpravo odločbe niso bili izpolnjeni pogoji. V obravnavani zadevi se je upravni organ prve stopnje skliceval na prvi odstavek 42. člena ZKme-1, uporabo te določbe pa je pravilno utemeljil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Tudi po presoji sodišča za pravilno uporabo 42. člena ZKme-1 ugotavljanje novega dejstva ni potrebno. Ker tožnik ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni bil izveden v predpisanem roku, so njegovi očitki v zvezi z nepravilno uporabo navedene določbe, neutemeljeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija) je z izpodbijano odločbo v celoti odpravila svojo odločbo številka 33101-56241/2009/17 z dne 6. 1. 2010 (1. točka izreka). Tožnikovemu zahtevku je ugodila v delu podpore na krmnih površinah in sicer za trajno travinje na 30, 32 ha ter za travniški sadovnjak na 090 ha (2. točka izreka). V 3.1.2. točkah izreka je zavrnila 32,20 plačilnih pravic za PP travnik v vrednosti 133,76 EUR za posamezno plačilno pravico in zahtevek za krmne površine in sicer za trajno travinje na površini 0,26 ha. Odločila je tudi, da do izplačila neposrednih plačil zaradi znižanja, tožnik ni upravičen in da mora tožnik sredstva v višini 4.133,46 EUR, ki so mu bila izplačana na podlagi odločbe z dne 6. 1. 2010, v roku 30 dni od vročitve odločbe vrniti (4. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je agencija, na podlagi podatkov o dejanski rabi uveljavljenih GERK-ov, izhajajočih iz registra kmetijskih gospodarstev št. 33010-220/2009/4 z dne 11. 3. 2010, le-te štela kot novo dejstvo, za katerega je zvedela po izdani odločbi številka 33101-56241/2009/17 z dne 6. 1. 2010. Z navedeno odločbo je bilo tožniku za leto 2009 za PP travnik ugodeno za 31,21 plačilnih pravic v skupnem znesku 4.175,21 EUR, ter krmnim površinam za 30,92 ha trajno travinje in 0,90 ha za travniški sadovnjak. Z njo je bil zavrnjen zahtevek za izplačilo 0,99 plačilne pravice ter 0,26 ha krmnih površin – trajno travinje. Na njeni podlagi so bila tožniku izplačana sredstva v višini 4.175,21 EUR. Na podlagi novih dejstev izhajajočih iz registra agencija ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP. Ker je v roku treh mesecev, v katerem lahko pristojni organ po uradni dolžnosti začne obnovo postopka po tretjem odstavku 45. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), je v skladu z določili 42. člena ZKme-1 zaradi nepravilno prijavljene dejanske rabe kmetijskih zemljišč že izdano odločbo z izpodbijano odločbo odpravila.

Na podlagi ugotovitve, da je bilo pri pregledu na kraju samem na obrazcu D - „Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezne GERK-e večja od ugotovljene, je agencija zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupine kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 141, 30. 4. 2004, str. 18, z vsemi spremembami – v nadaljevanju Uredba 796/2004/ES), zavrnila. Po določbah 49. do 56. člena Uredbe 796/2004/ES se namreč zahtevek zniža oziroma izključi. Navaja, da se ugotovljena nepravilnost nanaša na GERK-PID: 580169, površina, ki se zavrne znaša 0,27 ha. Ker nepravilnost, ki se nanaša na izplačilo plačilnih pravic EKOO PRO znaša 0,27 ha, torej več kot 0,5% ugotovljenih površin, se zahtevek za to skupino kmetijskih rastlin v skladu s prvim odstavkom 53. člena Uredbe 796/2004/ES v celoti zavrne. Iz podatkov, ki izhajajo iz izbirne vloge vložene dne 11. 5. 2009 iz obrazca „D-Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ je namreč razvidno, da tožnik uveljavlja 15,57 ha upravičenih površin, na GERK-u 580169, na katerem je bila ugotovljena tudi nekmetijska raba, pa je uveljavljal upravičeno površino 8,81 ha in tudi izplačilo plačilnih pravic. Zato je bil tudi zahtevek za izplačilo pomoči za že navedeno skupino kmetijskih rastlin zavrnjen. Na ugotovljenih upravičenih površinah, pa je zahtevku tožnika z izpodbijano odločbo ugodeno v skladu s 15. členom Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu.

Pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper navedeno odločbo, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kot neutemeljeno, zavrnilo z odločbo z dne 6. 1. 2011. Po povzemanju pritožbenih navedb navaja, da je agencija svojo odločitev med drugim utemeljila tudi z obstojem obnovitvenega razloga po 260. členu ZUP, da pa je izdana in utemeljena tudi na podlagi 18. in 42. člena ZKme-1. Na podlagi podatkov v spisih ugotavlja, da podatki o dejanski rabi uveljavljenih GERK-ov iz registra kmetijskih gospodarstev z dne 11. 3. 2010, ne morejo predstavljati novega dejstva v smislu 260. člena ZUP in da zato v konkretnem primeru ni bil podan obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP. Ker že iz preambule izpodbijane odločbe izhaja, da je bila le-ta izdana na podlagi 18. in 42. člena ZKme-1, je pritožbeni organ ugotavljal ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, ki so za odpravo prvostopne odločbe določeni v 42. členu ZKme-1. Po citiranju navedene določbe, in s sklicevanjem na določila 7. člena Uredbe EKOO 2009, 23. 23a., 28. in 50. člen Uredbe 796/2004/ES in 21., 24., 25. in 33. člen Uredbe, na podlagi podatkov v spisih, pritožbeni organ ugotavlja, da je bilo v postopku do izdaje odločbe EKOO z dne 6. 1. 2010, vsekakor napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj nepravilnosti, ugotovljene pri ogledu na kraju samem, niso bile opredeljene kot posledica namernih kršitev in je bilo zaradi tega z odločbo neutemeljeno ugodeno tožnikovemu zahtevku za izplačilo plačilnih pravic in izplačana sredstva, do katerih ni bil upravičen.

V nadaljevanju tožniku pojasnjuje podlago, na kateri temelji ugotovitev, glede nekmetijske površine 0,27 ha na spornih GERK-ih. Pri tem se sklicuje na zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 5. 10. 2009, ki ga je poleg kontrolorja podpisal tudi tožnik. Ker tožnik na ugotovitve v zapisniku pripomb ni podal, pritožbeni organ meni, da tožnikove navedbe o tem, da se z mnenjem kontrolorja ni strinjal, predstavljajo pritožbeno novoto, ki v skladu s tretjim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbenem postopku ni bila upoštevana.

Na podlagi podatkov v spisih in z vpogledom v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) pritožbeni organ ugotavlja, da je bil tožnik na Predtisku za leto 2009 opozorjen, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidenc rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, bila ugotovljena precejšnja odstopanja in naj zato uskladi vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti. Opozorjen je bil tudi, da če bodo taka neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to štelo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje kazni. Tožnik, ki se je pred oddajo zbirne vloge zglasil na upravni enoti in podal predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe kmetijskega zemljišča tudi na spornem GERK-u 580169, pa je vztrajal, da gre za kmetijske površine. Navedeni GERK je bil zato šele z odločbo upravne enote Tolmin z dne 20. 1. 2010 usklajen z ugotovitvami kontrole in se je takrat tudi zmanjšal za 0,27 ha, na katerih je po Evidenci dejanske rabe, jasno razvidno, da je vrsta rabe na tem delu bila raba 7000 – voda. Prav na tem delu pa je tudi kontrolor ugotovil nekmetijsko rabo z opombo, da gre za kamenje in pesek. Na osnovi navedenih podatkov pritožbeni organ ugotavlja, da se tožnik na opozorilo glede GERK-a 580169 ni odzval in vpisa tega GERK-a ni vskladil s predpisi. Zato bi morala agencija že pred izdajo odločbe z dne 6. 1. 2010 zaradi že navedenih nepravilnosti ugotovitvi, da gre za namerno kršitev in bi morala v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe in 53. člena Uredbe 769/2004/ES, zahtevo kot neutemeljeno zavrniti. Pritožbeni organ zaključuje, da so bili pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 izpolnjeni in je zato agencija svojo odločbo z dne 6. 1. 2010 povsem pravilno odpravila in izdala izpodbijano odločbo.

Ker znaša neupravičena površina na spornem GERK-u 0,27 ha, kar glede na skupno ugotovljeno površino (15,30 ha) znaša 1,76% ugotovljene površine, to pa je več kot 0,5%, je agencija v izpodbijani odločbi pravilno v celoti zavrnila zahtevke na površino. Ob upoštevanju določb 73. člena Uredbe 796/2004/ES in tretjega odstavka 80. člena Uredbe komisije (ES) št. 1122/2009/ES, je izpodbijana odločitev pravilna tudi v delu, s katerim je tožniku naloženo vračilo prejetega zneska z obrestmi.

Ob ugotovitvi, da so pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva po 42. členu ZKme-1 bili izpolnjeni, pritožbeni organ tožniku pojasnjuje, da so njegovi ugovori, ki se nanašajo na nedopustnost uporabe določil o obnovi postopka, v obravnavani zadevi nepomembni.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba v primerjavi z odločbo z dne 6. 1. 2010 zanj krivična. V zvezi s tem navaja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta v obnovljenem postopku, čeprav nova dejstva, na katerih bi lahko temeljila obnova postopka, niso bila ugotovljena in niti niso v njeni obrazložitvi navedena. Zatrjuje, da tem njegovim navedbam pritrjuje tudi pritožbeni organ v odločbi z dne 6. 1. 2011. V nadaljevanju navaja okoliščine, ki kažejo na to, da se z mnenjem kontrolorke o neprimernosti površine 0,27 ha ni strinjal, čeprav pisnih pripomb na zapisnik ni dal. Zatrjuje, da na neprimernost sedaj sporne površine ob prejšnjih kontrolah ni bilo pripomb in da na njej še naprej raste trava in se pase živina. Čeprav priznava, da po novih kriterijih sporne površine morda res niso pašnik, se nikakor ne more strinjati z mnenjem, da je namerno kršil predpise. Pojasnjuje, da zaradi podanih ustnih pripomb pisnih pripomb ni podal, ker je menil, da bo sporna površina kljub temu izločena, vsekakor pa ni pričakoval, da mu bo očitana namerna kršitev. Pripominja pa tudi, da ima kmetijske površine zgledno urejene in da razen ugotovljene napake, niti po računalniškem vnosu podatkov o pregledanih GERK-PID, pri njem ni bil zahtevan pregled nobenega dodatnega GERK-a. Po zatrjevanju kontrolorke, se je njej to zgodilo prvič in je zato tudi ona presenečena, da se mu očita namerna kršitev.

Toženi stranki očita, da je v enaki zadevi kot je obravnavana, to je z odločbo št. 33101-56241/2009/24 z dne 9. 8. 2010, njegovi pritožbi ugodila, čeprav se mu je s prvostopno odločbo očitala še enkrat večja kršitev to je v višini 1,76%. Ugovarja pa tudi izračunu % površine. Zatrjuje, da je na obrazcu D prijavil 31,48 ha površin, kar v procentih znaša 0,86. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so mu v tem postopku nastali.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov navedenih v obrazložitvi odločbe z dne 6. 1. 2011. V zvezi s tožbeno navedbo, da tožniku ni bila dana možnost dajanja pripomb na ugotovitve v zapisniku z dne 5. 10. 2009, tožena stranka med drugim poudarja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi izrednega pravnega sredstva po 42. členu ZKme-1 zaradi neupoštevanja namerne kršitve pri izdaji odločbe z dne 6. 1. 2010, zoper katero pa tožnik kljub zavrnitvi 0,27 ha, na spornem GERK-u ni vložil pritožbe. Na očitek, da je tožena stranka v enaki zadevi, tožnikovi pritožbi ugodila, pa pojasnjuje, da je bila odločba, ki je bila na pritožbo tožnika odpravljena, izdana na podlagi 45. člena ZKme-1 (obnova postopka) in ne na podlagi izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1, pogoji za navedeni izredni pravni sredstvi pa so različni. Glede višine procenta za katerega tožnik trdi da je napačen pa tožena stranka meni, da niti morebitni napačen izračun na končno odločitev ne more vplivati, saj je ugotovljena nepravilnost, ki je posledica namerne kršitve večja od 0,5% ugotovljene površine kar pomeni, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za zavrnitev celotnega zahtevka.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in na zakonu utemeljena. Zato se sodišče sklicuje na ugotovitve in razloge navedene v obrazložitvah obeh odločb, predvsem pa v obrazložitvi pritožbenega organa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v zadevi uveljavljanja neposrednih plačil EKOO, v kateri je tožnik v zbirni vlogi vloženi dne 11. 5. 2009 skupaj z obrazcem „D – Prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov“ za površino uveljavljal 15,57 ha upravičenih površin. Na GERK-u 580169, na katerem je organ prve stopnje ugotovil tudi nekmetijsko rabo, je tožnik uveljavljal upravičeno površino 8,81 ha. Uveljavljal pa tudi plačilne pravice.

V zadevi ni sporno dejstvo, da je z odločbo z dne 6. 1. 2010, bilo ugodeno zahtevkom tožnika za izplačilo 31,21 plačilnih pravic v višini 4175,21 EUR ter krmnim površinam za trajno travinje na 30,92 ha in za travniški sadovnjak na 0,90 ha. Zavrnjen pa je bil njegov zahtevek za izplačilo 0,99 plačilne pravice ter za trajno travinje na 0,26 ha krmnih površin. Z izpodbijano odločbo, s katero je bila odločba z dne 6. 1. 2010 odpravljena pa so bile tožniku priznane krmne površine za trajno travinje na 30,32 ha in travniški sadovnjak na 0,90 ha, zavrnjeno pa 32,20 plačilnih pravic za PP travnik in krmne površine za trajno travinje na površini 0,26 ha.

Izpodbijana odločitev je za tožnika sporna, ker meni, da za odpravo odločbe z dne 6. 1. 2010 zaradi neugotovljenih novih dejstev, niso bili izpolnjeni pogoji in zato, ker meni, da v konkretnem primeru ne gre za namerno kršitev, na kateri temelji izpodbijana zanj neugodna rešitev.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, da za odpravo odločbe z dne 6. 1. 2010 niso bili izpolnjeni pogoji. Po določbi 42. člena ZKme-1 v primeru, ko je odločba izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali je bil napačno uporabljen predpis, lahko pristojni organ prve stopnje v šestih mesecih od njene vročitve stranki celotno odločbo odpravi in jo nadomesti z novo, zoper katero ima stranka pravico do pritožbe. V obravnavani zadevi se je upravni organ prve stopnje skliceval na navedeno določilo, uporabo te določbe pa je pravilno utemeljil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Zato tudi po presoji sodišča za pravilno uporabo 42. člena ZKme-1, ugotavljanje novega dejstva ni potrebno. Ker tožnik ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni bil izveden v predpisanem roku, so njegovi očitki v zvezi z nepravilno uporabo navedene določbe, neutemeljeni. Brez podlage v upravnih spisih pa je tudi njegova trditev, da je tožena stranka v enaki zadevi, njegovi pritožbi ugodila. V zadevi, na katero se tožnik sklicuje je namreč upravni organ odločil po določbi 45. člena ZKme-1, ki se lahko uporabi v primeru obnove postopka in po kateri so med razlogi za obnovo postopka tudi nova dejstva.

Ob nespornih dejstvih, da je bila izpodbijana odločba izdana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema, da je bil tožnik na Predtisku za leto 2009 opozorjen, da so pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidence dejanske rabe zemljišč bila ugotovljena precejšnja odstopanja in naj zato uskladi s predpisi vpis GERK-ov pri upravni enoti, ker se bo sicer pri ugotovljenih neskladjih ob kontroli na terenu to štelo kot namerna nepravilnost, za katero so določen strožje kazni; in da je bila raba GERK-a 580169, ki se je zmanjšal za 0,27 ha usklajena z ugotovitvami kontrole v začetku leta 2010, se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik ni ravnal v skladu z opozorilom glede GERK-a 580169 saj vpisa ni vskladil s predpisi in da je bila zato njegova vloga obravnavana pravilno v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe in 53. členom Uredbe 796/2004/ES na katerih temelji tudi izpodbijana odločitev.

Tožnik z navedbami v tožbi ne zanika dejstva, da je podatek o spornem GERK-u ustrezno uredil že pred vložitvijo zbirne vloge ali pred opravljenim ogledom na kraju samem dne 5. 10. 2009. Druga dejstva in okoliščine za katere predlaga dokaze, pa za pravilno uporabo sedmega odstavka 33. člena Uredbe niso pomembna. Zato tožena stranka tudi po presoji sodišča ni imela podlage, da ne bi, pri kontroli na kraju samem ugotovljene razlike, štela kot namerno kršitev, za katero se po 53. členu Uredbe 796/2004/ES pomoč, do katere bi bil kmet upravičen za zadevno koledarsko leto ne dodeli, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kot 1 ha. Razliki ugotovljeni v konkretni zadevi tožnik sicer ugovarja, vendar ne zatrjuje, da je dejanska razlika manjša od 0,5%. Zato je tožbena trditev tudi v tem delu neutemeljena.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.