Jedro

Nezapadle občasne in bodoče terjatve se v skladu z 259. členom ZIZ lahko zavarujejo z predhodno odredbo. Ko so terjatve upnika, katerih izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, v celoti poravnane, ni več razlogov za vodenje postopka izvršbe. Prisilno izterjavo tistih občasnih terjatev upnika, ki so v razmerju do istega dolžnika zapadle kasneje, torej po izdaji sklepa o izvršbi, lahko upnik zahteva le z novim predlogom za izvršbo, v katerem te terjatve natančno opredeli (40. člen ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za razširitev predloga za izvršbo z dne 19.8.2010. Zoper tak sklep se pravočasno, po pooblaščencu pritožuje upnica, ki navaja, da izvršba v obravnavani zadevi poteka na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Ker je podlaga izvršbe zapadla terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njenemu predlogu razširitve izvršbe za naknadno zapadle obroke mesečne rente in zavarovanje še nezapadlih obrokov v trajanju enega leta od vložitve tega predloga. Izpostavlja, da je bila takšna tudi dosedanja sodna praksa ter, da je zahteva po vložitvi novega predloga za izvršbo v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da upničinemu predlogu za razširitev izvršbe ugodi in dolžnici naloži plačilo nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in ocenjuje, da pritožba ni utemeljena, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče druge stopnje povsem soglaša z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in jih povzema. ZIZ instituta razširitve izvršbe ne pozna. Izvršba se s sklepom o izvršbi dovoli za prisilno izterjavo tistih, v predlogu za izvršbo jasno opredeljenih terjatev, oziroma občasnih terjatev, ki so do trenutka vložitve predloga za izvršbo že zapadle. Nezapadle občasne bodoče terjatve pa se v skladu s 259. členom ZIZ lahko zavarujejo z predhodno odredbo. Ko so terjatve upnika, katerih izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, v celoti poravnane, ni več razlogov za vodenje postopka izvršbe. Prisilno izterjavo tistih občasnih terjatev upnika, ki so v razmerju do istega dolžnika zapadle kasneje, torej po izdaji sklepa o izvršbi, lahko upnik zahteva le z novim predlogom za izvršbo, v katerem te terjatve natančno opredeli (40. člen ZIZ). Tudi zavarovanja s predhodno odredbo v danem primeru ni mogoče podaljšati, saj niso podani razlogi iz tretjega odstavka 263. člena ZIZ, ker je odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, že izvršljiva. Zato lahko upnica za nezapadle bodoče občasne terjatve le v okviru novega izvršilnega predloga ponovno zahteva zavarovanje s predhodno odredbo za obdobje enega leta. Upničine pritožbene navedbe, da je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s sodno prakso in v nasprotju z načelom ekonomičnosti, niso utemeljene. Ob tem sodišče druge stopnje poudarja, da bi bilo vsekakor v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, v kolikor bi se postopek izvršbe lahko kljub temu, da bi bila terjatev po izdanem sklepu o izvršbi v celoti poravnana in bi posledično sledila ustavitev izvršilnega postopka, razširjal in nadaljeval z novimi terjatvami. V vsakem izvršilnem postopku se sklep o izvršbi izda samo enkrat, prizadevanja upnice pa bi povzročila, da bi bilo potrebno v postopku, kjer je obveznost po sklepu o izvršbi že v celoti poravnana, izdati nov sklep o izvršbi, s katerim bi bila dovoljena izvršba za nove zapadle občasne terjatve, kar pa bi bilo v nasprotju z določbami ZIZ in v nasprotju s sodno prakso.

Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo upnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.