Jedro

Postavljeni sodni izvedenec, ki je v mejah možnosti opravil izvedensko delo in sodišče opozoril, da specialist posamezne medicinske usmeritve ne more podati popolnega in pravilnega mnenja o tožnikovi zmožnosti za delo, ter predlagal, da sodišče imenuje izvedenski organ, kar je sodišče kasneje tudi storilo, je upravičen do nagrade za izdelano pisno preliminarno izvedensko mnenje ter do nagrade za podana pojasnila na naroku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo sodnega izvedenca mag. R.Č., specialista medicine dela, prometa in športa, da se mu za ustno podajanje izvida in mnenja na naroku dne 13. 5. 2009 prizna nagrada oz. povračilo stroškov v višini 137,00 EUR s pripadajočim davkom na dodano vrednost. Zavrnitev zahteve je utemeljilo, da sodni izvedenec ni podal izvida in mnenja, ker se na naroku ni želel izjasniti o posameznih vprašanjih, postavljenih v sklepu, s katerim je bil določen za izvedenca.

Zoper sklep se je izvedenec pritožil in navedel, da ne drži ugotovitev sodišča, da se ni želel izjaviti o vprašanjih iz sklepa o določitvi izvedenca, ker se ni mogel veljavno in zanesljivo izjasniti o kategoriji invalidnosti tožnika, saj ni imel na razpolago zanesljivih objektivnih medicinskih podatkov ter podatkov o zdravstveni ogroženosti delovnega mesta. Dne 25. 9. 2009 je podal preliminarno izvedensko mnenje in v njem opozoril, da tudi invalidska komisija, kot izvedenski organ tožene stranke, ni mogla podati veljavnega in zanesljivega mnenja, ker je pri tožniku upoštevala le posledice poškodbe, ne pa ostalih telesnih okvar in duševnih zdravstvenih težav. Že v navedenem mnenju je sodišču predlagal, da lahko poglobljeno mnenje poda le interdisciplinarno sestavljen izvedenski organ, predlagal je Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa. Sodišče je predlog zavrnilo, zato je posebej predlagal, da za pridobitev izvedenskega mnenja določi vsaj interdisciplinarni tim izvedencev, ki sestavljajo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani. V Zakonu o pravdnem postopku ni določeno, da preliminarno izvedensko mnenje ni dopustno, če zaradi pomanjkljive medicinske dokumentacije in delovne dokumentacije ni mogoče podati dokončnega mnenja o zavarovančevi delovni zmožnosti. Preliminarno mnenje je bilo koristno, saj je vsebovalo predlog dokončne interdisciplinarne izvedenske obravnave. V vabilu izvedencu na narok je sodišče navedlo, da ima pravico do povračila dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka ter do povračila stroškov za izvedensko delo in do nagrade za to delo v skladu z določbo 249. člena ZPP. Zahtevo za plačilo izvedenine je podal na podlagi 47.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in ob tem tudi poudaril, da izvedenstva ne opravlja zasebno, pač pa kot redno delo v okviru Univerzitetnega kliničnega centra, Kliničnega inštituta za medicino delo, prometa in športa. Zato je zahteval nakazilo na transakcijski račun delodajalca. Ponovno je na obravnavi predlagal, da sodišče pridobi interdisciplinarno mnenje strokovnjakov Inštituta RS za rehabilitacijo, kar bi omogočilo, da se tožnika vključi v ustrezno zaposlitveno rehabilitacijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje prizna zahtevano nagrado oz. stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka, kršitev pa je vplivala oz. lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa.

Ugotovitev invalidnosti oz. preostale delovne zmožnosti, kar je predmet socialnega spora v obravnavani zadevi, je poleg pravnega tudi strokovno medicinsko vprašanje. Pri odločanju o pravicah do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja socialno sodišče po 19. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) postopa po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače. Dokaz s pomočjo izvedencev izvede sodišče na podlagi 243. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/08), če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče na razpolaga. V socialnem sporu je tudi pomembno, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka (načelo materialne resnice iz 61. člena ZDSS-1) ter izvaja dokaze po uradni dolžnosti (1. odstavek 62. člena ZDSS-1).

Sodišče prve stopnje je izvedenca mag. R.Č. postavilo s sklepom z dne 8. 9. 2008 in odredilo, da na podlagi dokumentacije v sodnem spisu in zdravstvenem kartonu tožnika ter po potrebi tudi druge medicinske dokumentacije in po osebnem pregledu tožnika, poda mnenje o njegovi zmožnosti za delo do izdaje izpodbijane dokončne odločbe z dne 22. 1. 2007. Naložilo mu je, da oceni, ali je bil tožnik do navedenega datuma zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. na drugem delovnem mestu, če pa bo ugotovil, da tega ni bil zmožen, naj oceni, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo delo ter s kakšnimi omejitvami in v kakšnem delovnem času oz. ali je do navedenega dne izgubil delovno zmožnost in ga je potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti. Izvedenec je v skladu z obveznostjo iz 1. odstavka 246. člena ZPP podal preliminarno izvedensko mnenje, v katerem je na podlagi medicinske dokumentacije opisal tožnikove zdravstvene težave oz. okvare in tudi pojasnil, da popolno in zanesljivo oceno zmožnosti za delo oz. kategorije invalidnosti lahko poda le interdisciplinarni konzilij strokovnjakov, v katerem bi, poleg specialista medicine dela prometa in športa, sodelovali še specialist ortoped, travmatolog, psihiater, psiholog in po potrebi tudi drugi strokovnjaki, glede na tožnikovo zdravstveno stanje. Posebej je poudaril, da popolnega izvedenskega mnenja o zmožnosti za delo oz. invalidnosti ne more veljavno in zanesljivo podati le specialist posamezne stroke. Preliminarno, torej nedokončno, je navedel, da je tožnik nezmožen za delo v svojem poklicu zidarja in tudi nasploh za delo v gradbeništvu, brez poglobljene interdisciplinarne izvedenske obravnave pa ni mogoče dokončno ugotoviti preostale delovne zmožnosti oz. potrditi popolne izgube zmožnosti za delo in s tem I. kategorije invalidnosti. Okvirno je navedel, kakšna dela bi tožnik lahko opravljal, pogoje, ki mu morajo biti zagotovljeni ter uporabo ustreznih sredstev za varstvo pri delu. Posebej je predlagal, da sodišče imenuje strokovno inštitucijo, klinični inštitut, kjer je izvedenec zaposlen, ki bo v obravnavo vključil ustrezne strokovnjake.

Sodišče prve stopnje je zahtevi za plačilo nagrade za študij spisa v obsegu nad 200 do 500 strani po 3. točki 1. odstavka 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) in za pisno izdelavo manj zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja po 47. členu Pravilnika s sklepom z dne 5. 1. 2009 v celoti ugodilo ter s tem potrebnost in koristnost mnenja potrdilo.

Izvedenec je po 2. členu Pravilnika dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno v skladu s pravili znanosti in stroke. Po prepričanju sodišča druge stopnje je postavljeni izvedenec strokovno utemeljeno opozoril, da, upoštevajoč tožnikove zdravstvene težave, specialist posamezne medicinske usmeritve ne more podati popolnega in pravilnega mnenja o tožnikovi zmožnosti za delo. Izvedenčevo sporočilo v tem smislu je v pisnem mnenju jasno. Pravico do nagrade za izvedensko delo ter do povračila stroškov določa 1. odstavek 249. člena ZPP. Izvedenca, ki ne pride na narok, čeprav je bil v redu povabljen, in svojega izostanka ne opraviči, izvedenca, ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela in izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, lahko sodišče kaznuje, kot določa 1. odstavek 248. člena ZPP. Na podano pisno izvedensko mnenje sta podali pripombe obe stranki, pri čemer je tožnik soglašal s predlogom izvedenca za določitev interdisciplinarnega izvedenskega organa. Podrejeno je predlagal neposredno zaslišanje izvedenca. Zakon predvsem določa, da izvedenec svoj izvid in mnenje poda ustno, po odločitvi sodišča pa lahko izvid in mnenje poda tudi pisno pred obravnavo (1. odstavek 253. člena ZPP). V skladu z vabilom in opozorilom na posledice v primeru izostanka (list št. 74 v sodnem spisu) se je izvedenec udeležil naroka 13. 5. 2009 in svoje ugotovitve tudi ustno pojasnil, čeprav je sodišču, že po prejetem vabilu, z dopisom z dne 16. 4. 2009 ponovno pojasnil, da ne more izdelati dokončnega mnenja in predlagal, da sodišče imenuje izvedenski organ, konkretno je predlagal Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, kar je sodišče kasneje, kot izhaja iz listin v sodnem spisu tudi storilo.

Sodišče prve stopnje je po svoji presoji in ob upoštevanju tožnikovega predloga izvedenca na naroku zaslišalo, s tem je omogočilo strankama, da neposredno postavljata vprašanja, kar je njuna pravica po 2. odstavku 289. člena ZPP. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zahteva izvedenca, da se mu izplača nagrada za izvedensko delo utemeljena, saj se je pozivu sodišča odzval in na naroku podal dopolnilno obrazložitev pisnega mnenja ter odgovoril na vprašanja predsednice senata ter strank oz. njunih pooblaščencev. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da izvedenec izvida in mnenja ni podal, zmotno ugotovitev pa je tudi neustrezno argumentiralo z določbo 1. odstavka 248. člena ZPP, ki sodišču nalaga kaznovanje izvedenca, vendar le v primeru, ko obveznosti ne izpolni namerno oz. brez upravičenega razloga. Pojasnila, podana v preliminarnem mnenju, izvedenčevem dopisu sodišču prve stopnje in na naroku 13. 5. 2009 zadoščajo za ugotovitev, da je izvedenec v mejah možnosti delo opravil, saj je jasno odgovoril, da gre pri tožniku za nepopravljivo okvaro in za delo zidarja ni zmožen, glede preostale delovne zmožnosti pa je potrebna interdisciplinarna obravnava ter testiranje v delovnem okolju. Za dodatna pojasnila je izvedenec upravičen do nagrade.

Da bo sodišče prve stopnje ocenilo predlagano nagrado po višini in tudi ugotovilo, kdo je upravičen do plačila za izvedensko delo (imenovani izvedenec ali njegov delodajalec) in s tem v zvezi tudi odločilo o posameznih sestavinah plačila, vključno z javnimi dajatvami, ter da se strankam omogoči izjava o teh dejstvih, je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 366. členom in 1. odstavkom 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.