Jedro

V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na tožničina denarna sredstva ugotovil, da je tožnica dolžna plačati prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 311,74 EUR, zamudne obresti v višini 264,46 EUR in stroške izdaje sklepa v višini 10,00 EUR ter nadaljnje zamudne obresti od glavnice za čas od naslednjega dne po izdaji izpodbijanega sklepa dalje do plačila. Tožničine obveznosti temeljijo na izvršilnem naslovu - odločbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 25-4250-1/2009/177 z dne 9. 6. 2010, ki je postala izvršljiva dne 25. 7. 2010. Odredil je opravo davčne izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri organizacijah za plačilni promet. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil izdan na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.

2. Drugostopenjski davčni organ je s svojo odločbo spremenil navedbo datuma izvršljivosti izvršilnega naslova, navedenega v izpodbijanem sklepu, tako da le-ta pravilno glasi „3. 8. 2010“, v ostalem pa je tožničino pritožbo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je iz potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu razviden datum 3. 8. 2010, ne pa 25. 7. 2010, kot je bilo to navedeno v izpodbijanem sklepu, zato je pritožbeni organ v tem delu izrek izpodbijanega sklepa spremenil. Pogoji za izvršbo so bili izpolnjeni, tožnica pa v pritožbi niti ni ugovarjala, da bi bila poravnala terjano obveznost. Davčni organ nima pristojnosti preverjati pravilnosti in zakonitosti izdaje in vročanja izvršilnega naslova ter posledično pravilnosti potrdila o izvršljivosti, temveč je to dolžnost predlagatelja izvršbe. Tožnica s svojimi pritožbenimi navedbami izpodbija podlago za izdajo izvršilnega naslova, kar pa skladno s sedmim odstavkom 157. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) ni možno.

3. Tožnica v tožbi navaja, da od leta 1995 do leta 2005 ni bila zdravstveno zavarovana, zato Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije nima pravice terjati prispevkov, zamudnih obresti in stroškov, Finančna uprava Republike Slovenije pa nima pravice v tej zvezi opravljati davčnih izvršb. Posledično je tudi sprememba izvršljivosti po odločbi pritožbenega organa brezpredmetna. Predlaga razveljavitev (op. sodišča: pravilno odpravo) izpodbijanega sklepa in posledično tudi odločbe pritožbenega organa, sodišče pa naj od toženke zahteva dokaz o tem, da je bila tožnica zdravstveno zavarovana, ne pa da bi, kot doslej, brez dokazov in pristransko ali še kaj drugega izdalo sodbo v dobro države.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu spisov in izpodbijanega sklepa sodišče sodi, da sta izpodbijani sklep in odločba drugostopenjskega davčnega organa izdana skladno z zakonom ter kot takšna pravilna in zakonita. Sodišče zato sledi njunim razlogom in se po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

7. Tožbeni ugovori, upoštevaje, da gre v tem upravnem sporu za sodno presojo sklepa o davčni izvršbi, so splošni in nekonkretizirani, saj tožnica v tožbi le vztraja, da v obdobju 1995-2015 ni bila zdravstveno zavarovana, zato je zdravstvena blagajna nima pravice terjati za plačilo, davčni organ pa tega plačila ne izterjevati. Iz navedenega ugovora je mogoče razbrati, da tožnica predmetni sklep izpodbija iz razloga, ker meni, da za izdajo izvršilnega naslova, s katerim ji je bilo naloženo plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje in zaradi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, ni bilo podlage. V zvezi s tem je že drugostopenjski organ tožnici pravilno pojasnil, da v postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.

8. Kot nerelevantnega sodišče zato zavrača tudi tožničin (dokazni) predlog, naj toženka dokaže, da je bila tožnica v spornem obdobju zdravstveno zavarovana. Pri tem bi namreč šlo za dokazovanje v tem upravnem sporu pravno neodločilnega dejstva.

9. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep, kot je bil spremenjen z odločbo pritožbenega organa, pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je tožnica podala samo pravnoneupoštevne ugovore in samo takšen dokazni predlog, ki v zadevi ni pomemben za odločitev.

11. Tožnica svojih stroškov postopka ni priglasila.