Jedro

Tožnik je ob škodnem dogodku (tožnikovemu sodelavcu je z višine 2,17 m zdrsnil paket pene, težak približno 12 kg, in oplazil sklonjenega tožnika po levem boku oziroma levem delu hrbta) utrpel lažjo udarnino ledvenega, križničnega in trtičnega predela, ki se po zaključku sodnega izvedenca medicinske stroke pozdravi v dveh do treh tednih brez posledic. Pri tožniku so bile prisotne lažje bolečine, ki so bile prve 3 do 4 dni tudi bolečine srednje intenzitete. Tožnik je moral opraviti dva pregleda pri travmatologu in tri preglede pri osebni zdravnici. Opravljal je tudi fizioterapijo. Prisojena odškodnina v višini 2.500,00 EUR za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje za nastalo škodo tožniku in ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožnik in tožnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.500,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2011 dalje do plačila, v 15 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku I. točke izreka, ki ni pod pritožbo, je v presežku, to je za znesek 35.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2011 dalje, tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo. V II. točki izreka, ki prav tako ni pod pritožbo, je naložilo tožniku, da je dolžan v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 1.845,25 EUR, stranskemu intervenientu pa stroške postopka v višini 30,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper prvi odstavek I. točke izreka se v delu nad prisojenim zneskom 1.000,00 EUR pritožuje stranski intervenient in sicer iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zavrne del tožbenega zahtevka tožnika za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2011 dalje do plačila, oziroma da jo v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku previsoko dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škode in višine nepremoženjske škode ni ustrezno objektiviziralo. Po mnenju stranskega intervenienta bi znašala primerna in pravična odškodnina za telesne bolečine v konkretnem primeru 1.000,00 EUR, ne pa 2.500,00 EUR, kot jo je tožniku dosodilo sodišče prve stopnje. V pritožbi navaja, da je tožnik ob škodnem dogodku dne 18. 7. 2008, ko ga je po boku oplazil paket pene, utrpel lažjo udarnino ledvenega, križničnega in trtičnega predela, neposredno po škodnem dogodku ni imel nobenih zunanjih (niti notranjih) znakov poškodbe. Iz izvedeniškega mnenja jasno izhaja, da se taka lažja udarnina, kakršno je utrpel tožnik, pozdravi v dveh do treh tednih brez posledic. V pritožbi opisuje, kako je potekalo zdravljenje tožnika in opozarja, da je potrebno upoštevati, da se je tožnik že predhodno zdravil zaradi bolečin v predelu hrbtenice, da je že od leta 2002 imel psihične težave in da mu je zdravnica predpisovala pomirjevalo Lexaurin. Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo dejstvo, da tožnik ni imel nikakršnih zunanjih znakov poškodb, da ni trpel hudih bolečin, da je le tri do štiri dni potreboval analgetike (ki bi jih potreboval tudi sicer, saj ima že večletne težave z degenerativnimi spremembami hrbtenice), da je trpel le lažje ali zelo lahke bolečine in da je potreboval le počitek (ni potreboval zdravljenja v smislu nošenja morebitnih opornic, opravljanja prevez, morebitnih operacij...). Stranski intervenient se v pritožbi sklicuje na primerljivo sodno prakso (odločbe opr. št. II Ips 716/93, II Ips 784/2008, II Dor 289/2012, II Ips 161/2008, II Ips 1259/2008, Pdp 923/2012). Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe stranskega intervenienta in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zaradi nesreče pri delu vtoževal od tožene stranke odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupni višini 38.000,00 EUR in sicer iz naslova prestanih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v višini 7.000,00 EUR, iz naslova prestanega strahu v višini 4.000,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 27.000,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2011 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je prebralo listine, ki se nahajajo v prilogah A, B in C, izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, zaslišalo priče A.A., B.B., C.C. in tožnika, ugotovilo, da je tožnik zaradi nesreče pri delu, do katere je prišlo 18. 7. 2008, utrpel pravno priznano škodo iz naslova telesnih bolečin. Ugotovilo pa je, da tožnik zaradi nesreče pri delu ni trpel niti primarnega niti sekundarnega strahu, prav tako pa ne trpi duševnih bolečin iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je njegovo sedanje zdravstveno stanje posledica degenerativne bolezni hrbtenice in psihične bolezni. Iz tega razloga je del tožbenega zahtevka za odškodnino v zvezi s primarnim oziroma sekundarnim strahom ter v zvezi z duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v celoti zavrnilo. Zoper to odločitev se tožnik ni pritožil. Tožniku pa je prisodilo odškodnino iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 2.500,00 EUR (tožnik je iz tega naslova vtoževal odškodnino v višini 7.000,00 EUR). Na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca medicinske stroke - travmatologije doc. dr. D.D., dr. med. in na podlagi zaslišanja tožnika je ugotovilo, da je tožnik ob škodnem dogodku 18. 7. 2008 (tožnikovemu sodelavcu je z višine 2,17 m zdrsnil paket pene, težak približno 12 kg, in oplazil sklonjenega tožnika po levem boku oziroma levem delu hrbta) utrpel določene poškodbe. Ugotovilo je, da je v posledici opisane nesreče utrpel lažjo udarnino ledvenega, križničnega in trtičnega predela, ki se po zaključku sodnega izvedenca medicinske stroke pozdravi v dveh do treh tednih brez posledic. Nadalje je ugotovilo, da so bile pri tožniku prisotne lažje bolečine, ki so lahko bile prve 3 - 4 dni tudi bolečine srednje intenzitete. Pri teh bolečinah je tožnik moral jemati tudi protibolečinska sredstva. Tožnik je moral opraviti dva pregleda pri travmatologu in tri preglede pri osebni zdravnici. Fizioterapijo je opravljal od 7. 8. 2008 do 21. 8. 2008, pri čemer je opravljanje vaj na fizioterapiji za tožnika predstavljalo neugodnost. Pritožbeno sodišče soglaša, da je odškodnina iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku, sicer odmerjena sorazmerno visoko, vendar še vedno v obsegu, ki je primeren glede na določbo 1. odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.). Po citirani določbi pripada oškodovancu tudi za pretrpljene telesne bolečine pravična denarna odškodnina, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje, to opravičujejo. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča spoštovalo tudi določbo 2. odstavka 179. člena OZ, ki določa, da je višina odškodnine za nepremoženjsko škodo odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje pri določanju odškodnine za telesne bolečine upoštevalo tudi dejstvo, da se je tožnik že predhodno zdravil zaradi bolečin v predelu hrbtenice oziroma da ima degenerativne spremembe v predelu hrbtenice. Izvedenec medicinske stroke je namreč na to opozoril tudi v svojem izvedenskem mnenju, temu mnenju pa je sodišče prve stopnje sledilo.

Stranski intervenient se po zaključku pritožbenega sodišča v zvezi z utemeljevanjem svoje pritožbe neutemeljeno sklicuje na primere iz sodne prakse. V zvezi z zadevo II Ips 716/2013, kjer je bila oškodovanki iz naslova telesnih bolečin dosojena odškodnina v približni višini povprečne mesečne plače, izhaja, da je tožnica trpela hude telesne bolečine en dan, tri dni srednje hude telesne bolečine in 8 dni zmerne telesne bolečine. Iz te odločbe pa ne izhaja, da bi oškodovanka trpela še kakršnekoli druge nevšečnosti med zdravljenjem (fizioterapija, obiski pri travmatologu, obiski pri osebnem zdravniku, jemanje analgetikov,...). V zvezi s preostalimi navedenimi odločitvami pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so odškodnine iz naslova telesnih bolečin v teh zadevah glede na primerljivost trajanja in stopnje telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem zares prisojene v nižjih zneskih, vendar pa po drugi strani ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje primerljiva nekaterim drugim prisojenim odškodninam za podobno intenziteto, trajanje in obseg telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem. Tako je bilo na primer oškodovanki v zadevi opr. št. Cp 953/2005 (opr. št. II Ips 708/2006) iz naslova telesnih bolečin prisojena odškodnina v višini približno treh povprečnih mesečnih plač, pri čemer je oškodovanka, ki je bila poškodovana v prometni nesreči imela srednje močne trajne bolečine 2 dni, srednje močne občasne telesne bolečine tri dni in lažje pojemajoče telesne bolečine 14 dni, opraviti je morala rentgensko preiskavo, kirurški pregled in štiri preglede pri osebnem zdravniku, tri tedne pa je bila tudi v bolniškem staležu. Prav tako je bila v zadevi opr. št. II Ips 317/92 prisojena oškodovanki odškodnina zaradi telesnih bolečin v višini dveh mesečnih plač, pri čemer je oškodovanka dva dni trpela srednje hude telesne bolečine, en teden lahke občasne telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem pa pri njej niso bile ugotovljene. Ob upoštevanju navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prisojena odškodnina za škodo tožniku iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem še vedno ustrezna tako glede na načelo individualizacije odškodnine, kot tudi glede na načelo objektivne pogojenosti odškodnine, oziroma da od prisojenih odškodnin za podobne primere ne odstopa v takšni meri, da bi jo bilo treba znižati, kot to predlaga stranski intervenient v pritožbi.

Ker ni podan niti s pritožbo uveljavljani razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Ker stranski intervenient s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora.