Jedro

Pritožbeno sodišče še dodaja, da pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. čel ZPP) terja, da so predmet dokazovanja zgolj trditve strank, ki so dovolj konkretizirane. Toženec je v odgovoru na dopolnitev tožbe navajal, da je drugi obrok v višini 1.5000,00 EUR dne 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 iz svojega transakcijskega računa plačala zanj njegova sestra A. A., ko pa je tožnica s prvo pripravljalno vlogo dokazala, da ne eno ne drugo ne drži, pa je navajal nova dejstva, in sicer da so v obdobju 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 on, B. B. ali A. A. tožnici plačali 1.500,00 EUR, pri čemer niti približno ni konkretiziral časovnega obdobja plačil, in predlagal izpisek iz transakcijskega računa tožnice za obdobje dveh let. Takšen dokazni predlog je presplošen (nesubstanciran) in predstavlja informativni dokaz, ki je nedovoljen. Zato njegova pravica do izjave ni bila kršena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti njene pritožbene stroške v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku roka 8 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo naložilo toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) da v roku 8 dni plača tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 5. 11. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka) ter povrne pravdne stroške v znesku 523,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3.2. Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec. Sodbo izpodbija v celoti, pri tem pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati, ali je toženec plačal 1.500,00 EUR ali ne, za kar so bile bistvene poizvedbe pri banki, česar pa sodišče prve stopnje neupravičeno ni napravilo. Toženec je predlagal poizvedbe pri banki iz razloga, ker je bil prepričan, da je tudi drugi obrok za izdelavo zobnega aparata plačal, vendar doma ne najde potrdila o plačilu. V kolikor bi sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe pri banki in pridobilo izpis prometa za tožnico za čas od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021, bi lahko ugotovilo, da je drugi obrok bil plačan. Sodišče prve stopnje se o tem v izpodbijani sodbi niti ni izjasnilo. Nadalje toženec meni, da predlog za zaslišanje prič in njega samega vsebuje tudi predlog za razpis glavne obravnave. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na navedeno in glede na to, da zadeva ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je o pritožbi na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

5. Pritožba ni utemeljena.

7.6. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi določbe prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti, izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da sodišče druge stopnje relativnih procesnih kršitev postopka ne preverja ter da zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni upošteven pritožbeni razlog, posledično pa je sodišče druge stopnje na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.

8.7. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti v pritožbi grajanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9.8. V predmetni zadevi tožnica vtožuje plačilo drugega obroka (v višini 1.500,00 EUR) po ustni podjemni pogodbi, katere predmet je storitev ortodontskega zdravljenja. Med strankama sklenitev pogodbe in višina drugega obroka nista sporni, med njima je sporno, ali je toženec drugi obrok poravnal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec navedene obveznosti plačila ni izpolnil, zato je tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo v celoti.

10.9. Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pridobilo izpisa bančnega prometa toženke za obdobje 2 let (od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021), s katerim je želel dokazovati, da je sporni drugi obrok v višini 1.500,00 EUR plačala njegova sestra A. A. iz svojega transakcijskega računa, in sicer tako dne 7. 9. 2020 kakor tudi 20. 9. 2021.

11.10. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je tožnica z dopolnitvijo tožbe v spis predložila izpis prometa na svojem računu za obdobje dveh let (od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021), pri čemer je počrnila imena plačnikov, razen imena A. A. (sestre toženca) pri transakciji 11. 9. 2029, ko je bil plačan prvi obrok (priloga A12). Toženec je v odgovoru na dopolnitev tožbe navajal, da na podlagi navedenega izpisa ni mogoče ugotoviti, ali je bilo opravljeno še kakšno plačilo in da je A. A. z računa na račun tožnice dne 11. 9. 2019, 7. 9. 2020 in 20. 9. 2021 plačala po 1.500,00 EUR. Predlagal je, da tožnica predloži izpis prometa na svojem računu od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021, da se bo ugotovilo, kdo je plačnik računa, ali je tožnica prejela plačilo drugega obroka, ali ga je plačala A. A., oziroma naj za navedeno obdobje sodišče prve stopnje pridobi izpis. Tožnica je s prvo pripravljalno vlogo v spis vložila izpis prometa iz svojega transakcijskega računa za dne 7. 9. 2020 in 20. 9. 2021, s katerima je dokazala, da račun, s katerega sta bila ta dva dne nakazana zneska 1.500,00 EUR, ne pripada A. A. niti ni bila A. A. 7. 9. 2020 in 20. 9. 2021 plačnik iz navedenega računa, temveč sta bili to drugi osebi (kot izhaja iz prilog A13 in A14 sodnega spisa in kot je pojasnjeno v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe). Nato je toženec v prvi pripravljalni vlogi z dne 29. 4. 2024 še predlagal, da naj sodišče prve stopnje, v kolikor bo menilo, da je pridobitev imen in priimkov vseh strank, ki so plačevale na transakcijski račun tožnice, prekomeren poseg v njihove osebnostne pravice, zaprosi za podatke, ali je bilo v obdobju od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 izvedeno plačilo s strani toženeca, B. B. in A. A., da se bo točno ugotovilo, kakšna plačila tožnici so bila opravljena s strani toženca.

12.11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga toženca za pridobitev podatkov s strani banke glede prometa in plačila na računu tožnice v obdobju od 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021, kar pomeni, da je zavrnitev izvedbe dokaza ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče še dodaja, da pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. čel ZPP) terja, da so predmet dokazovanja zgolj trditve strank, ki so dovolj konkretizirane. Toženec je v odgovoru na dopolnitev tožbe navajal, da je drugi obrok v višini 1.5000,00 EUR dne 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 iz svojega transakcijskega računa plačala zanj njegova sestra A. A., ko pa je tožnica s prvo pripravljalno vlogo dokazala, da ne eno ne drugo ne drži, pa je navajal nova dejstva, in sicer da so v obdobju 9. 9. 2019 do 27. 8. 2021 on, B. B. ali A. A. tožnici plačali 1.500,00 EUR, pri čemer niti približno ni konkretiziral časovnega obdobja plačil, in predlagal izpisek iz transakcijskega računa tožnice za obdobje dveh let. Takšen dokazni predlog je presplošen (nesubstanciran) in predstavlja informativni dokaz, ki je nedovoljen. Zato njegova pravica do izjave ni bila kršena.

13.12. Toženec je res predlagal lastno zaslišanje in zaslišanje prič, vendar navedeni dokazni predlog ne vsebuje tudi zahteve za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP, kot zmotno meni pritožba, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu ugodilo. Zahteva za opravo naroka v postopkih v sporu majhne vrednosti mora biti v skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse podana izrecno, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje. Tako v posledici neizvedenega naroka ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Po pojasnjenem je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 442. členom ZPP).

14. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožnici, ki je argumentirano odgovorila na pritožbo, povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je tožnici priznalo naslednje stroške: 250 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT), 2 % za materialne stroške (po tretjem odstavku 11. člena OT), kar skupaj znese 255 točk, to pa upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR in 22 % DDV znaša 186,66 EUR. Navedene stroške je dolžan toženec povrniti tožnici skupaj z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo pričele teči po preteku 8 dni od dneva vročitve tega sklepa (313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458.člena ZPP).

-------------------------------

1Razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP), za kar pa v predmetni zadevi ne gre.

2In sicer da navedenih plačil niti ni izvršila A. A., niti ne gre za njen transakcijski račun.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619. Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 443, 443/1, 454, 454/2, 458, 458/1, 458/2, 458/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.