Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodnik je pri svojem odločanju vezan na ustavo in zakon, tako ni upravičen sprejeti odločitve na podlagi s strani upnika navedenih uporabniških navodil internetnega portala. Sodnika tudi ne veže tehnična izvedba predpisov, ki pomeni na portalu dostopen elektronski obrazec elektronske vloge. Način vlaganja se lahko nanaša na vprašanja, ki zadevajo obličnost vloge, nikakor pa ne na njeno obvezno zakonsko vsebino.
1. Pritožbi se ugodi in sklep v III. točki izreka spremeni tako, da je dolžnik dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 113,83 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
2. Dolžnik je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku pritožbene stroške v znesku 47,93 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo (I. točka izreka), določilo izvršitelja (II. točka izreka) in naložilo dolžniku povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v višini 44,00 EUR (III. točka izreka), kar predstavlja sodno takso za predlog za izvršbo.
2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje glede stroškovne odločitve (III. točka izreka) in meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati možnosti izvedbe, ki jo ponuja elektronski obrazec za izvršilni predlog, ki ne omogoča podrobnejše specifikacije odvetniških stroškov, ampak uporabnik le odkljuka kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“. Tako ravnanje je tudi v skladu z navodili, ki so dostopna na portalu E-izvršba, iz katerih tudi izhaja, da odmeri odvetniške stroške sodišče po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Sodišče prve stopnje bi moralo že zato upniku priznati stroške za sestavo in vložitev izvršilnega predloga in znesek fotokopij. Pri tem upnik še dodaja, da je elektronskemu predlogu tudi priložil pisni izvršilni predlog, skeniran v pdf obliki, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se pravilno odmeri upnikove stroške, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sicer je pritožnikovo sklicevanje na uporabniška navodila na elektronskem portalu za vlaganje elektronskih vlog in standardizirano vsebino elektronskega obrazca na tem portalu, neutemeljeno, ima pa prav, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pisni stroškovnik, ki je bil priložen elektronski vlogi v skenirani obliki.
5. Sodnik je pri svojem odločanju vezan na ustavo in zakon (prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih - ZS), tako ni upravičen sprejeti odločitve na podlagi s strani upnika navedenih uporabniških navodil internetnega portala. Sodnika tudi ne veže tehnična izvedba predpisov, ki pomeni na portalu dostopen elektronski obrazec elektronske vloge. Ta je lahko le v pomoč uporabniku portala pri oblikovanju vloge, ob neprimernosti obrazca in morebitnih njegovih pomanjkljivostih pa mora uporabnik portala oziroma vlagatelj uporabiti druge možne načine, da dopolni obvezno zakonsko vsebino vloge. Da uporabniško navodilo ni pravna podlaga izhaja tudi iz samih navodil, v katerih so pod naslovom „2. Pravna podlaga“ opredeljeni zakon in ustrezni podzakonski predpisi.
6. V skladu s Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka je treba ločiti med standardiziranim in nestandardiziranim delom besedila elektronske vloge (prvi in drugi odstavek 9. člena). Če elektronska vloga po zakonu ali po presoji vlagatelja vsebuje tudi obrazložitev, uporabnik besedilo obrazložitve oblikuje kot poseben elektronski dokument (nestandardiziran del besedila elektronske vloge), ki ustreza zahtevam iz 19. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in elektronski dokument priloži e-Izvršba-opravilu z uporabo ustrezne funkcionalnosti modula e-Izvršba-opravila in ga podpiše s svojim varnim elektronskim podpisom. Glede obrazložitve stroškovnega zahtevka glede odvetniške nagrade in stroškov pa se lahko nenazadnje uporabi tudi polje obrazca, ki opredeljuje stroške upnika, čeprav je označeno z besedilom „Drugi stroški:“, če se hkrati pojasni, da gre za to vrsto stroškov. Četudi računalniški sistem ne omogoča ustrezne tehnične rešitve, slednje ne sme biti razlog za odstop od zakonskih določil. Kot zadnja možnost ostane dopolnitev elektronske vloge v običajni pisni obliki.
7. Če bi se zakonska zahteva po opredeljeni navedbi stroškov (drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) spregledala pri elektronski vlogi, bi bili vlagatelji, ki te možnosti vlaganja ne izkoristijo, v manj ugodnem položaju glede uveljavljanja pravice do povračila stroškov, kar bi pomenilo kršitev splošnega ustavnega načela enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). Elektronski način vlaganja ni stvarno utemeljen razlog za različno obravnavanje upravičencev do povrnitve stroškov postopka. Način vlaganja se lahko nanaša na vprašanja, ki zadevajo obličnost vloge, nikakor pa ne na njeno obvezno zakonsko vsebino.
8. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da je upnik podal predlog za izvršbo tudi v skenirani obliki pisne vloge, v kateri je tudi specificiran stroškovnik glede odvetniških stroškov. Zato je zmotno ugotovilo, da tovrstne specifikacije stroškov upnik ni podal. 9. Po pojasnjenem je upnik razen do povrnitve stroška sodne takse 44,00 EUR, ki ga je priznalo že sodišče prve stopnje, upravičen še do povrnitve naslednjih stroškov: sestava predloga za izvršbo 47,70 EUR po tar. št. 3460, pavšal stroškov 20% od nagrade po tar. št. 6002 v višini 9,54 EUR, kar skupaj z 22% DDV znese 69,83 EUR. Skupaj s sodno takso je upnik upravičen do povrnitve 113,83 EUR in ne le 44,00 EUR stroškov, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Do pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 pa upnik ni upravičen, saj se je v stroškovniku le pavšalno skliceval na tar. št., ne da bi konkretiziral stroške, kot so opredeljeni v posameznih točkah te tarifne številke, zaradi česar sodišče druge stopnje utemeljenost teh stroškov ni moglo preizkusiti (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
10. Ob polnem pritožbenem uspehu pa je upnik upravičen še do naslednjih pritožbenih stroškov: nagrada za pritožbo 10,20 EUR po tar. št. 3468 (nagrada odmerjena glede na vrednost izpodbijanega stroškovnega dela sklepa), pavšal stroškov 20% od nagrade po tar. št. 6002 v višini 2,04 EUR, 22% DDV in 33,00 EUR sodne takse za pritožbo, kar skupaj znese 47,93 EUR. Do pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 upnik ni upravičen, kot je že bilo pojasnjeno.
11. Dolžnik zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal, niti vložil pritožbe zoper stroškovni del, tako je zanj sklep o izvršbi že pravnomočen. Zato je smelo sodišče druge stopnje, ne da bi poseglo v dolžnikovo pravico do pravnega sredstva, stroškovno odločitev (III. točko izreka) sodišča prve stopnje ob ugoditvi upnikovi pritožbi spremeniti, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).