Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva, izvršbo na nepremičnino parc. št. 814/3 k. o. X (v nadaljevanju na nepremičnino). Ugovor je zavrnilo, ker ni bil obrazložen in je kot tak neutemeljen.
2. Zoper sklep sodišča je vložil pritožbo dolžnik. Predlaga zavrnitev predloga za izvršbo na nepremičnino. Bistvo pritožbenih navedb je, da se zaveda, da je sklep o izvršbi pravnomočen. Ugovarja, da med terjatvijo upnika (4.000,00 EUR) in vrednostjo nepremičnine (200.000,00 EUR) ni sorazmerja. Ni smiselno prodajati hišo za tako majhno terjatev, ker ima upnik na voljo druga izvršilna sredstva, pa naj se jih posluži. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik v ugovoru zoper izpodbijani sklep izpodbijal samo veljavnost upnikove terjatve (veljavnost izvršilnega naslova), prav z nobeno navedbo pa ni ugovarjal zoper novo dovoljeno sredstvo izvršbe na nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ). Pritožbo dolžnika je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
5. Na pritožbeni navedbi, da ni sorazmernosti med terjatvijo upnika in vrednostjo nepremičnine dolžnika in da ima upnik na voljo druga izvršilna sredstva je odgovoriti: na dolžniku je, da plača terjatev in da se s tem izogne prisilni izvršbi, ali pa, da opravi v izvršilnem postopku dejanja, ki mu jih Zakon o izvršbi omogoča in dopušča; dolžnikovo stališče, da ima upnik na voljo druga izvršilna sredstva in naj se jih posluži, ni pravilno. Dolžnik je tisti, ki mora predlagati drugo sredstvo ali predmet izvršbe; v 2. odstavku 169. člena ZIZ je določeno, da dolžnik lahko v 8. dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine (4. odstavek 169. člena ZIZ); v 4. odstavku 34. člena ZIZ je določeno, da sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo, namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve; razlika med 1. in 4. odstavkom 169. člena ZIZ ter 4. odstavkom 34. člena ZIZ je: 1) do kdaj mora dolžnik vložiti predlog: po 1. odstavku 169. člena ZIZ mora dolžnik predlog vložiti v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi; po 4. odstavku 34. člena ZIZ pa te časovne omejitve ni. Zato je razlagati, da dolžnik lahko predlog vloži do konca izvršilnega postopka oziroma, dokler mu faza izvršbe na posamezno izvršilno sredstvo oziroma predmet to dopušča (pri nepremičninski izvršbi do oprave naroka za prodajo stvari); 2) stopnja izkazanosti poplačila upnikove terjatve: po 4. odstavku 169. člena ZIZ mora dolžnik izkazati za verjetno, da bo upnikova terjatev poplačana; po 4. odstavku 34. člena ZIZ pa, da bo zadoščala za poplačilo terjatve (stopnja prepričanja); zavzeti je tako stališče, da je dolžnik v danem primeru zamudil vložitev predloga po 1. odstavku 169. člena ZIZ, še vedno pa ima možnost predlagati drugo sredstvo na podlagi določila 4. odstavka 34. člena ZIZ, pri čemer pa bo moral izkazati, da bo novo sredstvo zadoščalo za poplačilo upnikove terjatve.
S tem je odgovorjeno tudi na dolžnikov očitek nesorazmernosti med terjatvijo in predmetom izvršbe (nepremičnino dolžnika). Nesorazmernosti ni, ker je na dolžniku, da se odloči, ali bo pasiven in se bo izvršba na dovoljeno nepremičnino opravila, ali bo predlagal drugo sredstvo izvršbe, ki bo zanj manj obremenjujoče in boleče, ali pa bo sam poskrbel za vnovčenje svojega premoženja in upniku prostovoljno plačal terjatev.