Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je med drugim odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo 1.350.000 SIT (5.633,45 EUR) oziroma 1.250.000 SIT (5.216,15 EUR) Šv izreku sodbe je prišlo do očitne pomote, saj je sodišče odmerjeno odškodnino v višini 2.000.000 SIT (8.345,85 EUR) zmanjšalo za znesek že izplačane akontacije v višini 750.000 SIT (3.129,69 EUR)Ć z zamudnimi obrestmi od 18.10.2002 do 27.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, in od 28.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti. Presežni tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode, delno ugodilo pritožbama obeh strank in sodbo prvostopenjskega sodišča v tem delu spremenilo tako, da je toženka dolžna plačati tožnici iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo 1.126.081 SIT (4.699,05 EUR) Špotrdilo je odmero odškodnine prvostopenjskega sodišča, vendar je od odmerjene odškodnine odštelo valoriziran znesek že izplačane akontacijeĆ z zamudnimi obrestmi od 13.3.2002 do 27.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za temeljno obrestno mero, in od 28.6.2003 po obrestni meri zamudnih obresti ter zakonske zamudne obresti od 750.000 SIT (3.129,69 EUR) od 4.4.2002 do 20.10.2002. V ostalem delu je pritožbi proti odločitvi o povrnitvi nepremoženjske škode zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti tej sodbi je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila pravočasno revizijo. Predlaga, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnici prisodi nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo z zamudnimi obrestmi in vse zaznamovane pravdne stroške. V reviziji povzema ugotovitve nižjih sodišč in meni, da jih sodišči nista v zadostni meri upoštevali pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Sodišči bi morali ob pravilni uporabi materialnega prava tožnici prisoditi vso zahtevano odškodnino za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP)), ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnice v višini 800.000 SIT (3.338,34 EUR), za strah v višini 250.000 SIT (1.043,23 EUR) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 1.000.000 SIT (4.172,93 EUR) pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe ter sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Obseg vseh oblik tožničine nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na tretji do peti strani prvostopenjske sodbe in na četrti do peti strani pritožbene sodbe, zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejšo dejansko ugotovitev, in sicer, da je tožnica kot sopotnica v prometni nesreči utrpela zvin vratne hrbtenice s poškodbo vezivnega aparata med 5. in 6. vratnim vretencem. Ugotovitve sodišč o telesnih bolečinah, strahu in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnice ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine.

Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine in revizijsko sodišče nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine glede na konkretne okoliščine primera. Skupni odmerjeni znesek 2.000.000 SIT (8.345,85 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 11,5 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožničine nepremoženjske škode. Tudi sami zneski odškodnin za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerja med manjšimi in večjimi škodami ter odškodninami zanje. Tako ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in se revizija neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

Ker je revizija neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).