Jedro

To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. odstavek sklepa) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri nepremičnini z identifikacijsko števiko 39.E, vpisani v podvložek št. 2228/112, k.o. T., last S.A. in R.O., vsakega do ½, dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. V tem delu je sklep postal pravnomočen.

Z izpodbijanim delom sklepa pa je sodišče zavrnilo zemljiškoknjižni predlog v tistem delu, v katerem je bila predlagana vknjižba izbrisa hipoteke in izbris zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, vpisanih pod Dn. št. 1618/2007. Tako je odločilo, ker je menilo, da bi moral biti podpis na izbrisni pobotnici v skladu z določbo 33. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZK–1) overjen po določbah Zakona o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94 s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZN) oziroma, da bi ga moral overiti notar ali notarka, imenovan po ZN.

Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj. Predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da dovoli vknjižbo izbrisa hipoteke.

Pojasnjuje, da v skladu z 42. členom Pogodbe med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu (Ur. l. FLRJ-MP, št 8/1955; v nadaljevanju Pogodba o medsebojnem pravnem prometu) zasebnih listin, ki jih je overilo sodišče, pristojen državni organ ali notar ene države pogodbenice, ni treba nadalje overjati za njihovo uporabo pred sodišči in državnimi organi druge države pogodbenice.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede vprašanja overitve izbrisne pobotnice, uporabiti Pogodbo o medsebojnem pravnem prometu. Ta v skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo… (Ur. l. RS, št. 14/93) namreč še velja. Pritožnik pravilno povzema vsebino 42. člena Pogodbe o medsebojnem pravnem prometu, ki določa, da zasebnih listin, ki jih je overilo sodišče, pristojen državni organ ali notar ene države pogodbenice, ni treba nadalje overjati za njihovo uporabo pred sodišči in državnimi organi druge države pogodbenice. To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, torej ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.

V skladu z določbo 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK–1, je zato višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Hkrati in na isti podlagi je višje sodišče dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.

Višje sodišče ni moglo ravnati v skladu z določbo 4. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1, saj bi v tem primeru prvič na drugi stopnji vsebinsko presojalo, ali so podani pogoji za vknjižbo izbrisa hipoteke in izbris zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapis, s tem pa bi hipotekarnemu upniku tudi odvzelo možnost pritožbe.