Jedro

Organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP, je ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 446/2017 z dne 20. 10. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zavrže tožničina prošnja za dodelitev BPP z dne 27. 9. 2017. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da tožnica prosi za dodelitev BPP v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi priznanja pravice do vdovske pokojnine. Tožničina prošnja ni bila popolna, zato jo je organ za BPP s sklepom z dne 27. 9. 2017 pozval, naj predloži manjkajoče podatke in listine. Tožnici je bil sklep vročen 3. 10. 2017, kar je razvidno iz vročilnice v spisu. Tožnica pa je prošnjo delno dopolnila 12. 10. 2017, in sicer tako, da je predložila izpolnjen obrazec Prošnja za BPP (obrazec št. 1), medtem ko ostalih zahtevanih dokazil v postavljenem roku ni posredovala. Ker tožnica prošnje ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 27. 9. 2017, je organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP njeno prošnjo zavrgel. 2. Tožnica v tožbi navaja, da je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslala zahtevo za priznanje vdovske pokojnine z vso dokumentacijo, vendar je bila njena zahteva zavrnjena. Odločbo izpodbija pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. V zvezi z vloženo prošnjo za BPP jo je organ za BPP obvestil, da ni popolna ter da mora poslati še nekaj potrdil, kar je tudi storila. Vendar je organ za BPP njeno prošnjo zavrgel z obrazložitvijo, da ni predložila vseh zahtevanih podatkov. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu za BPP v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice v tožbi ter v celoti vztraja pri izpodbijanem sklepu. Navaja, da tožničina prošnja za BPP ni bila popolna, zato je bila tožnica pozvana, naj jo dopolni, in kako, oziroma naj predloži tam navedene listne. Tožnici je bil sklep z dne 27. 9. 2017 s pozivom vročen 3. 10. 2017. Tožnica pa je prošnjo v odrejenem roku, dne 12. 10. 2017, dopolnila delno, in sicer tako, da je predložila listine, ki jih toženka našteje. Toženka zaključuje, da tožnica ni posredovala potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o morebitnih drugih dohodkih in listine, iz katere bi bila razvidna višina njenih prihrankov. Ker tožnica tako prošnje ni v celoti dopolnila, je organ njeno prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP moral zavreči. Glede na to toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se zavrže tožničina prošnja za BPP. Organ je odločitev oprl na drugi odstavek 67. člena ZUP ter ugotovitev, da tožnica (v odrejenem roku) ni odpravila pomanjkljivosti prošnje v skladu s sklepom s pozivom k odpravi pomanjkljivosti z dne 27. 9. 2017, saj je od zahtevanih listin predložila le izpolnjen obrazec Prošnja za BB (obrazec št. 1). Tožnica v tožbi nasprotno zatrjuje, da je zahtevane listine oziroma podatke predložila.

6. Iz dokumentacije upravnega spisa izhaja, da je tožnica na sklep organa za BPP z dne 27. 9. 2017, s katerim ji je bilo naloženo, da mora prošnjo za BPP dopolniti z listinami, ter katerimi, odgovorila z vlogo z dne 11. 10. 2017 (pravočasno, kar ni niti sporno), kateri je bilo priloženih enajst prilog: Prošnja za dodelitev BPP na obrazcu BPP št. 1, odločbi ZPIZ Slovenije obeh stopenj; potrdilo JU Službe za zapošljavanje TK Tuzla z dne 4. 10. 2017; potrdilo A. d.d. Sarajevo, A.A., z dne 4. 10. 2017; potrdilo pristojnega organa o vpisu tožnice v evidenco prebivališča z dne 4. 10. 2017; potrdilo, da tožnica ni lastnica nepremičnin z dne 4. 10. 2017; potrdilo, da tožnica ni lastnica registriranega vozila z dne 4. 10. 2017. Poleg tega je tožnica v vlogi pojasnila še, da potrdil o šolanju otrok ni predložila, ker sta šolanje že zaključila, na prošnji na obrazcu BPP št. 1 pa je pripisala tudi, da otroka živita ločeno. Glede na to je očitno, da je organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP št. 1, ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom z dne 27. 9. 2017, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno, kakor zatrjuje tudi tožnica v tožbi.

7. Toženka je sicer v odgovoru na tožbo tudi sama navedla, da je tožnica na podlagi sklepa z dne 27. 9. 2017 prošnjo delno dopolnila, in katere listine je predložila, da pa ni posredovala vseh, tako ne potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o morebitnih drugih dohodkih in listine, iz katere bi bila razvidna višina njenih prihrankov; kar po presoji toženke pomeni, da tožnica prošnje v celoti ni dopolnila v skladu s pozivom organa za BPP ter je ta glede na to tožničino prošnjo pravilno zavrgel. 8. Vendar pa razlogov za odločitev o zavrženju tožničine prošnje, ki jih je toženka navedla v odgovoru na tožbo, ne vsebuje pa jih izpodbijani sklep, ta vsebuje drugačne razloge, sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti navedenega sklepa ne more upoštevati.

9. Ker je sodišče ugotovilo, da so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa ter da je treba pravo dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka tega člena vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek. Sodišče še dodaja, da naj organ v ponovnem postopku tudi presodi (ter presojo v upravnem aktu tudi obrazloži), ali je tožnico pravilno pozival k predložitvi listin (v smislu, ali obstaja pravna podlaga za naložitev predložitve posamezne listine ter ali je bil poziv jasen in razumljiv) ter kakšen pomen imajo za ugotovitev o (ne)popolnosti tožničine prošnje za BPP dejstva in okoliščine, ki jih je navedla v okviru dopolnjevanja prošnje za BPP (npr. da otroka živita ločeno, da se več ne šolata); pri presoji pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrženju vloge, izdanega na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, se namreč upošteva tudi, ali je bila stranka pravilno pozivana k odpravi pomanjkljivosti vloge, ter ne zgolj, ali je bila vloga dopolnjena v skladu s pozivom.