Jedro

Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.

Izrek

Pritožbi sedmotožene stranke zoper delni zamudni sklep zaradi motenja posesti z dne 25. 4. 2014 se ugodi in se delni zamudni sklep zaradi motenja posesti spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke: “1. Sedmotožena stranka P. d.o.o., K. u. ..., C., je dolžna v roku 8 dni in pod izvršbo vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da tožeči stranki A. Z. Š. s.p., G. - H. Š., R. c. ..., Š. v S. d., vrne odvzeto posest na objektu H. Š., ki v naravi predstavlja poslovno stavbo na naslovu M. c. ..., C. grajeno v sedmih nadstropjih, od katerih merijo vsa nadstropja od prvega do šestega po 214,57 m2, sedmo nadstropje 130,06 m2, pritličje 728,08 m2 ter klet 273 m2 in stoji na parc. št.: ... k.o. ... C. in na njemu pripadajočem funkcionalnem zemljišču, ki obsega parkirišča na parc. št.: ..., ..., ... in ... vse k.o. ... C. in sicer tako, da mu izroči ključe od dveh ključavnic, ki so bile zamenjane na dveh vhodnih vratih v objekt H. Š., ki se nahajajo ena vrata na južni strani objekta in ena na vhodnih vratih bistroja P. na severo-vzhodni strani objekta v smeri desno od glavnih steklenih vrat gledano v smeri hotela, odstrani pvc trakove družbe P., s katerimi je ograjen hotel, odstrani plakat “ZAPRTO” nameščen na glavnih steklenih vhodnih vratih v hotel in tam nameščene dopise družbe P. d.o.o., ki oznanjajo varovano območje ter odpokliče vse varnostnike družbe P., ki varujejo hotel, ter ji tako omogoči vstop v hotel zanjo in njene delavce ter ponovno opravljanje gostinske in hotelirske dejavnosti v H. Š.

2. Sedmotoženi stranki se prepoveduje v bodoče posegati v posest tožeče stranke na objektu H. Š., ki v naravi predstavlja poslovno stavbo na naslovu M. c. ..., C. grajeno v sedmih nadstropjih, od katerih merijo vsa nadstropja od prvega do šestega po 214,57 m2, sedmo nadstropje 130,06 m2, pritličje 728,08 m2, ter klet 273 m2 in stoji na parc. št.: ... k.o. ... C. in na njemu pripadajočem funkcionalnem zemljišču, ki obsega parkirišča na parc. št. ..., ..., ... in … vse k.o. ... C., zlasti se ji prepoveduje zamenjava ključavnic na vhodnih vratih v objekt H. Š., preganjanje delavcev tožeče stranke iz objekta H. Š., ograjevanje objekta s pvc trakovi in nameščanje plakatov “ZAPRTO” na glavna steklena vhodna vrata v hotel in dopisov družbe P. d.o.o., ki oznanjajo varovano območje, postavljanje varnostnikov ter kakšno koli drugo ravnanje, ki meri na to, da se tožeči stranki nasilno prepreči vstop v objekt in opravljanje gostinske in hotelske dejavnosti v objektu H. Š. zavrne.

V preostalem delu pa se pritožba sedmotožene stranke zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (I. in II. sklepa).

Tožeča stranka je dolžna povrniti sedmotoženi stranki 184,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pod I zavrnilo predlog sedmotožene stranke za ponovno vročanje tožbe v odgovor in pod II zavrglo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pod III je sklenilo, da je sedmotožena stranka dolžna v roku 8 dni in pod izvršbo vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da tožeči stranki vrne odvzeto posest na objektu, da mu izroči ključe dveh ključavnic, ki so bile zamenjane na dveh vhodnih vratih tega objekta, da na severno vzhodni strani objekta v smeri desno od glavnih steklenih vrat, gledano v smeri hotela odstrani pvc trakove družbe P. in odstrani plakat zaprto, ki je nameščen na glavnih steklenih vhodnih vratih v hotel in tam nameščene dopise družbe P., ki oznanjajo varovano območje in tako tožniku omogoči vstop v hotel. Pod točko 2 II. pa je sedmotoženi stranki prepovedalo v bodoče posegati v posest tožeče stranke na objektu H. Š. zlasti se ji prepoveduje zamenjava ključavnic na vhodnih vratih v ta objekt, preganjanje delavcev z objekta, ograjevanje objekta s pvc trakovi in nameščanjem plakatov “zaprto” in nameščanjem dopisov družbe, ki oznanjajo varovano območje ter kakršnakoli drugo ravnanje, ki meri na to, da se tožniku nasilni prepreči vstop v ta objekt. Zoper sklep se je pravočasno pritožila sedmotožena stranka, ki izpodbija sklep v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. V pritožbi ponavlja, da ji sodišče ni vročalo poziva za vložitev odgovora na tožbo, zato bi moralo dovoliti vrnitev v prejšnje stanje in ji tožbo ponovno vročati. V tem delu sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 339. člena ZPP. Da bi sodišče popolno ugotovilo dejansko stanje, je tožena stranka predlagala tudi zaslišanje izvedenca poštne stroke, vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo in je zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nato pojasnjuje namen zamudne sodbe in navaja, da bi bilo pravilno, da se pravna varnost umakne pravičnosti. Moralo bi ji biti omogočeno, da v postopku predstavi svoje stališče ter predlaga dokaze. Izpodbija zaključke sodišča prve stopnje o tem, da ji je sodišče vročilo tudi poziv za vložitev odgovora na tožbo, saj le-tega ni dobila, zato je tudi njena pritožba utemeljena.

Izpodbija tudi delni zamudni sklep o motenju posesti in sodišču očita napačno uporabo 318. člena ZPP. Ponavlja, da tožba naperjena zoper njo ni sklepčna, da ni izvršljiva, ker ji nalaga, da naj v roku 8 dni vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da tožeči stranki vrne odvzeto posest in sicer, da ji izroči ključe dveh ključavnic ter da odstrani pvc trakove in plakat zaprto in dopise. Sedmotožena stranka ni bila nikoli lastnik tega objekta, tudi sedaj ni lastnica kot tudi ni zamenjala ključavnic na objektu H. Š. in tega tožeča stranka v tožbi tudi ni zatrjevala. Za njena ravnanja tožeča stranka ni podala nobenih trditev in ni predlagala dokazov. Sodišče bi moralo zahtevek zoper njo v celoti zavrniti. Trditve, ki jih je tožeča stranka podala zoper njo ne izpolnjujejo pravnega standarda sklepčnosti. Navaja še, da je bil zoper tožnika 30. 4. 2014 izdan oklic o začetku stečajnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem ponavlja navedbe ter prereka pritožbene navedbe sedmotožene stranke in predlaga, da se pritožba zavrne. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v sklepu v točkah 3 do 9 obrazložitve obširno obrazložilo odločitev o tem, zakaj ni utemeljen predlog sedmotožene stranke v zvezi s ponovnim vročanjem tožbe in zakaj je zavrglo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je sedmotožena stranka pravilno sprejela drugopis tožbe skupaj s pozivom na vložitev odgovora na tožbo, zato je sodišče pravilno zaključilo, da je bil izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati izvedenca poštne stroke niso utemeljene, saj je sodišče svojo odločitev prepričljivo obrazložilo in kakšnega drugega dokaza ni bilo potrebno izvesti. Tudi niso utemeljene nadaljnje toženčeve navedbe o tem, da ni imel namena priznati dejanskega stanja navedenega v zahtevku, da mu je bila odvzeta pravica do poštenega sojenja in da bi mu moralo sodišče omogočiti, da v postopku predstavi svoja stališča in zanje predlaga dokaze. Ker je odgovor na tožbo obvezen stadij postopka je posledica nevložitve odgovora sankcionirana z izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil toženec seznanjen s tožnikovimi trditvami, zato mu tudi ni bila odvzeta pravica do obrambe in kršitev iz osme točke prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ker je sodišče zaključilo, da je bila vročitev pravilna, tudi niso utemeljene nadaljnje toženčeve navedbe, v katerih izpostavlja pravičnost postopka. Tako pritožba v tem delu ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti ( druga točka 365. člena ZPP).

Utemeljena pa je pritožba v delu, kjer toženec navaja, da niso bili izpolnjeni nadaljnji pogoji za izdajo zamudne sodbe. Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo le kadar izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožba mora biti sklepčna. Po mnenju pritožbenega sodišča pa tožba v delu, ki se nanaša na sedmotoženo stranko ni sklepčna, tožeča stranka pa takšne nesklepčnosti tudi ne more odpraviti glede na trditveno podlago, ki jo je navedla v tožbi (četrti odstavek 318. člena ZPP).

Pojem posesti ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ) v členih 24 do 36. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, posest pa ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Ta definicija je določena v 24. členu SPZ. 26. člen pa določa, da kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo drugega in se je dolžan ravnati po njegovih navodilih nima posesti, pač pa je lahko le imetnik. S sodnim varstvom zaradi motenja posesti daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Sodišče z odločbo odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, ki so potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem (34. člen SPZ). Bistvo posestnih sporov je v odnosu med dvema osebama, ki si vsaka zase lastita posest. Iz tožbenih trditev tožeče stranke izhaja, da je bila posestnik stvari(H. Š. v C.) na podlagi pogodbe o leasingu, da je tožeči stranki prvotožena stranka pogodbo o leasingu odpovedala in da so 2. 1. 2014 v jutranjih urah prišli v hotel F. M., T. K., tožeči stranki neznana ženska, ki je dogajanje samovoljno snemala ter varnostnik družbe P. V prostore bistroja so stopili varnostniki družbe P. ter naročili delavcu naj zapusti svoje delovno mesto, prav tako pa so ti varnostniki ob navodilih, ki so jih ves čas prejemali od T. K. in F. M. iz hotela pregnali sobarico in nekaj gostov. Istočasno so bile na silo odstranjene ključavnice vhodnih vrat, varnostniki sedmotožene stranke pa so hotel ovili s pvc trakovi in namestili plakat “zaprto” in pustili obvestila, na katerih je bilo napisano, da gre za varovano področje. Tožeča stranka je nato pod IV navedla, da so vse tožene stranke pasivno legitimirane, ker so očitno protipravno in samovoljno ravnale po svojih zakonitih zastopnikih, ter da iz pooblastila izhaja, da tožečo stranko zastopa Odvetniška družba M., ki lahko sodeluje pri prevzemu objekta H. Š., da prevzameta objekt po pooblastilu prvotožene stranke kupec oziroma njegov zastopnik A. J., ki je tudi zakoniti zastopnik družbe E. gostinstvo in storitve d.d. in da je K. T. zakoniti zastopnik družbe A. d.o.o., ki se je v medijih pojavljala kot kupec objekta H. Š. Tožnik je v tej točki še navedel, da se nobena od toženih strank ni od samovoljnega ravnanja ogradila ali distancirala in da je več kot očitno, da so od tega dejanja vse tožene stranke imele korist. Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti. Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna, to je s tistimi, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS (1) je motilno dejanje takšno dejanje motilca glede predmeta v tuji posesti, s katerim nastane novo, spremenjeno posestno stanje; motilno dejanje ima dva komplementarna učinka glede predmeta posesti: dejanska posest dotedanjega posestnika preneha ali se omeji, hkrati pa se na drugi strani vzpostavi nova dejanska oblast motilca ali pa se njegova že prej obstoječa dejanska oblast razširi ali osvobodi prejšnjih omejitev. Posest je motena, če je dotedanjemu posestniku odvzeta in je njegova dejanska oblast popolnoma prenehala ter jo je pričel izvrševati tretji, ki mu je posest odvzel in jo pridobil sam. Torej mora po motilnem dejanju nastati novo, spremenjeno posestno stanje. Res je, da v motenjskem sporu ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali ga naroči, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali če je dejanje opravljeno v njegovo korist in torej ni potrebno, da je motenje storjeno osebno, vendar pa mora takšna oseba dejanje odobravati, ga šteje v svojo korist oziroma mora biti dejanje opravljeno v njegovo korist (2). Ravnanje sedmotožene stranke kot izhaja iz opisa v tožbi sicer predstavlja določene znake motenja posesti, saj je le-ta kot služba, ki je zadolžena za varovanje ljudi in premoženja in ki je dolžna ravnati v skladu s predpisi, v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju, brez pravne podlage izvrševala dejanja, ki so opisana v sklepu, vendar pa že iz navedb v tožbi izhaja, da je ta dejanja opravljala izključno po navodilih, ki so jih ves čas prejemali od T. K. in F. M.. Prav tako iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi sedmotožena stranka želela posest pridobiti zase, pač pa je bila le pomočnik oseb, navedenih pod III tožbe.

V skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP mora sodišče v primeru, kadar tožena stranka ne odgovori na tožbo in iz dejstev, ki so navedena v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka tožeči stranki s sklepom določiti rok, da takšno nesklepčnost tožbe odpravi in kolikor tožeča stranka tega ne stori, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča podana situacija iz četrtega odstavka 318. člena ZPP, ko sodišče ni dolžno določiti roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor zavrne kadar je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Iz navedb v tožbi namreč izhaja, da sedmotožena stranka s svojim ravnanjem, ki ga je opravila po navodilu drugega, ni pridobila nikakršne posesti, zato tudi ne more biti pasivno legitimirana. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo pogoj iz tretje točke prvega odstavka 318. člena ZPP, na kar pritožnica pravilno opozarja. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava oziroma določbe četrtega odstavka 318. člena ZPP odločilo kot izhaja iz izreka sklepa.

Sedmotožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato je pritožbeno sodišče ocenilo njen uspeh s 50 % in ji je tožeča stranka dolžna povrniti ustrezni del stroškov pritožbenega postopka. V skladu z določbo 21. člena ZodvT se določi vrednost spora po ZST-1, ki v 29. členu določa vrednost v postopkih zaradi motenja posesti 2.500,00 EUR. Zato je nagrada po tarifni številki 3210 za postopek z rednimi pravnimi sredstvi glede na količnik 1,6 (105 x 1,6) 168,00 EUR. Tako je tožena stranka upravičene do povrnitve ½ stroškov postopka (168,00 + 180,00 EUR za sodne takse +20,00 EUR za materialne stroške) v znesku 184,00 EUR.

Odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato tožeča stranka stroške odgovora na pritožbo nosi sama (ZPP člen 155).

Op. št. (1): Sklep II Ips 568/2008 z dne 27. 1. 2011. Op. št. (2): Tako VSL sklep I Cp 3041/2011, II Cp 3147/2012, II Cp 3100/2011.