2. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stanimirja Tasevskega iz Ljubljane na seji dne 2. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija četrti odstavek 2. člena v povezavi z 11. členom Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ). Navaja, da pravice do pokojnine ne more pridobiti, ker sta mu na dan 18. 10. 1991 za izpolnitev pogojev za predčasno pokojnino po vojaških predpisih hkrati manjkali starost in pokojninska doba, saj je bil star 51 let in je imel 30 let delovne dobe. Pobudnik meni, da je v neenakopravnem položaju v primerjavi z zavarovanci, ki po drugem odstavku 36. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-1) pridobijo pravico do pokojnine z 20 leti delovne dobe pri starosti 63 let ter tudi v primerjavi z bivšimi vojaškimi zavarovanci, ki so pravico do starostne ali predčasne pokojnine ob znižanju starosti na podlagi 11. člena ZPIZVZ lahko pridobili že pri starosti 40 do 50 let in s 30 leti delovne dobe, če so opravljali delo, za katero se je pokojninska doba štela s povečanjem.

2.Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave zavezuje zakonodajalca, da enaka razmerja in položaje ureja enako ter različna različno. Z izpodbijanim četrtim odstavkom 2. člena ZPIZVZ je zakonodajalec posebej uredil pravico do pokojnine po splošnih predpisih za tiste državljane bivše vojaške zavarovance, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ pet let do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na dan 18. oktobra 1991 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih. Zakonodajalec se je torej odločil, da bo ob izpolnjevanju določenih pogojev dal pravico do pokojnine tudi navedenim vojaškim zavarovancem. Da bi bila ta ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pa pobudnik z navedbami v pobudi ne izkaže. Pobudnik utemeljuje neskladnost ureditve z navedenim načelom z navajanjem primerjav svojega pravnega položaja z različnim položajem dveh drugih skupin oseb. Različnost primerjanih položajev izhaja bodisi iz vključenosti v drug sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja (splošni, vojaški) bodisi je posledica opravljanja različnega dela v bivši JLA (štetje pokojninske dobe s povečanjem ali brez povečanja). Zato pobudnik očitka o neenakosti ne more utemeljiti s primerjavami različnih položajev posameznikov. Zaradi različnosti pokojninskih sistemov, v katere so bili vključeni navedeni posamezniki, se tudi pokojnine izplačujejo iz različnih sredstev. Pokojnine, ki se priznajo po izpodbijanem četrtem odstavku 2. člena, bremenijo republiški proračun. To je razumen razlog za določitev pogojev, s katerimi se uresničevanje pravice iz izpodbijane zakonske določbe omejuje le na določen krog oseb. Upoštevanje časa, ki so ga državljani Republike Slovenije prebili v aktivni vojaški službi, in niso zajeti v 2. členu ZPIZVZ, pa ZPIZVZ ureja posebej.

3.Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno in se pri tem ni spuščalo v oceno pobudnikovega pravnega interesa.

4.Ustavno sodišče še pojasnjuje, da pravilnosti in zakonitosti ravnanja naslovnikov pravnih norm v okviru presoje predpisa Ustavno sodišče ne more ocenjevati, saj so za to na razpolago druga pravna sredstva, predvidena v ureditvi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po njihovem izčrpanju in po izčrpanju sodnega varstva pa ob izpolnjevanju pogojev iz Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) tudi ustavna pritožba, če vlagatelj meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj