Jedro

V sodni praksi je v zvezi z vprašanjem "pravočasnosti" prijave izločitvene pravice, to je prijave, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zavzeto enotno stališče, da pomeni oviro za prodajo premoženja prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Le takšno razlago je mogoče izpeljati iz določb prvega in tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIP. Po določbi tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP namreč v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali dokler v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ali predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, roka iz tretjega odstavka 310. člena oziroma tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP še nista potekla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini: notranje parkirno mesto ID znak 000-000-72 v celoti (delež 1/1), v korist osebe: A. A. 2. Upnika B. B. in C. C. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklene, da niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na zgoraj navedenem parkirnem mestu v korist osebe A. A., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je upravitelj s kupcem 6. 3. 2023 sklenil pogodbo o prodaji zgoraj navedene nepremičnine (parkirnega mesta) in vložil predlog za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložil listino, iz katere izhaja, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in zato na podlagi drugega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) izdalo izpodbijani sklep.

6. Pritožnika navajata, da je stečajni upravitelj dne 1. 3. 2023 ob 15.00 uri opravil javno dražbo za prodajo zgoraj navedene nepremičnine in dne 6. 3. 2023 s kupcem nepremičnine sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine, kljub obvestilu izločitvenih upnikov (pritožnikov) pred javno dražbo, da bosta vložila prijavo izločitvene pravice na predmetni nepremičnini (ta je bila vložena in prejeta s strani stečajnega sodišča pred izvedbo javne dražbe), in dejstvu, da je bil v celoti seznanjen s tem, da je nepremičnina v lasti izločitvenih upnikov ter da obstaja ovira za prodajo te nepremičnine. Navajata: - da je bila zgolj C. C. s strani upravitelja po desetih letih od začetka stečajnega postopka obveščena, da naj uredi vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, drugi izločitveni upnik B. B. pa o tem ni bil nikoli obveščen; - da je bil B. B. do konca februarja 2023 prepričan, da je vpis njune solastninske pravice v zemljiško knjigo urejen, saj sta uporabljala pokrito parkirno mesto ter plačevala stroške, ki so odpadli nanj; - da je za javno dražbo izvedel od sosedov v D. in kontaktiral odvetniško pisarno, ki je nemudoma obvestila upravitelja, da naj prekine javno dražbo za predmetno nepremičnino in tudi pred izvedbo javne dražbe vložila prijavo izločitvene pravice na predmetni nepremičnini; - da pravna podlaga njune solastninske pravice na nepremičnini izhaja iz prodajne pogodbe št. 20-2000, ki je bila dne 10. 4. 2000 sklenjena med prodajalcem E., d. d., F., d. d., G., d. o. o., ter kupcema C. C. in B. B., za bremen prosti apartma št. 20 v neto površini 69,44 m2, ki se nahaja v objektu številka 4 z oznako H. (v prvem nadstropju) naselja J. in pripadajoče parkirno mesto v garažni hiši; - da sta upnika v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika apartmaja št. 20, nista pa vpisana kot lastnika parkirnega mesta 72; - da je bila garažna hiša, v kateri se nahaja parkirno mesto 72, ki pripada apartmaju št. 20, zgrajena kasneje in sta izločitvena upnika pozabila urediti vpis svoje lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo; - da je bil s tem v celoti seznanjen stečajni upravitelj; - da je ta šele po desetih letih od začetka stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom 9. 9. 2022 pozval pravo osebo na ureditev zadeve; - da je v manj kot dveh mesecih od obvestila pri sodišču predlagal izdajo sklepa o prodaji nepremičnine, s čimer je zavestno posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine, saj je bil seznanjen s tem, kdo je lastnik nepremičnine, pa obeh lastnikov ni pravilno obvestil o ureditvi njune lastninske pravice na nepremičnini; - da upnika uporabljata in imata posest nad parkirnim mestom št. 72 vse od zaključka gradnje dalje, da zanj plačujeta stroške upravljanja in vzdrževanja.

7. Pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj ni odločalo o izločitveni pravici, ki je bila prijavljena pred izvedbo javne dražbe in o kateri se stečajni upravitelj ni niti izjasnil, posledično pa naj bi tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj ni ugotovilo niti ugotavljalo, ali v predmetni zadevi prijava izločitvene pravice predstavlja oviro za prodajo nepremičnine. Ker o tem tudi ni odločalo v izpodbijanem sklepu, naj bi storilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj o tem izpodbijani sklep nima nobene obrazložitve. Pritožnika navajata, da v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico šele, če upravitelj v skladu z ZFPPIPP proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, pri čemer po mnenju izločitvenih upnikov pride do prodaje premoženja šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Ovira za prodajo premoženja tako predstavlja prijava izločitvene pravice po pravnomočnem sklepu o prodaji vse do izvedbe dejanske prodaje premoženja. Menita, da stečajni upravitelj pred preizkusom prijavljene izločitvene pravice ne sme prodati premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, temveč mora izločitveno pravico preizkusiti tudi, če je vložena po poteku roka za prijavo.

8. V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Če izločitveni upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Do prenehanja (izgube) izločitvene pravice v tem primeru pride šele, ko upravitelj v skladu z zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). V takšnem primeru upnik lahko zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.

9. V sodni praksi je v zvezi z vprašanjem "pravočasnosti" prijave izločitvene pravice, to je prijave, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, zavzeto enotno stališče,1 da pomeni oviro za prodajo premoženja prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Le takšno razlago je mogoče izpeljati iz določb prvega2 in tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIP. Po določbi tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP namreč v primeru, če je izločitveni upnik pravočasno prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali dokler v primeru opustitve vložitve tožbe iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ali predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, roka iz tretjega odstavka 310. člena oziroma tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP še nista potekla.3

10. V danem primeru sta upnika prijavila izločitveno pravico 1. 3. 2023, to je po poteku roka za prijavo izločitvenih pravic in na dan, ko je bila razpisana in opravljena javna dražba za prodajo zgoraj navedenega parkirnega mesta. Ker se je torej postopek prodaje že začel, prijavljena izločitvena pravica ni predstavljala ovire za nadaljevanje prodajnega postopka. Preklic dražbe v takšnem primeru bi predstavljal poseg v pravni položaj in pravice dražiteljev4 in potencialnega kupca.

11. Iz zgoraj navedenega izhaja, da prijava izločitvene pravice do trenutka, ko se prodaja še ni začela (to je do pravnomočnosti sklepa o prodaji), povzroči oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Upravitelj mora v takšnem primeru prekiniti prodajne aktivnosti glede tega premoženja ter preizkusiti izločitveno pravico. Če izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico po pravnomočnosti sklepa o prodaji, upravitelj prav tako preizkusi izločitveno pravico, kar pa še ne pomeni, da ne sme nadaljevati s prodajnimi aktivnosti glede premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.5

12. Upnik, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, torej tvega, da bo premoženje, ki je predmet izločitvene pravice prodano, njegova izločitvena pravica pa prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ker je bilo upnikoma omogočeno, da prijavita (uveljavita) izločitveno pravico že pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, ni mogoče govoriti o posegu v njuno pravico do zasebne lastnine. Posredno to izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-44/2018 z dne 7. 11. 2019. 13. Pritožnika torej pravilno navajata, da izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico šele, ko upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Ni pa jima mogoče pritrditi, da prijava izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji predstavlja oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Niti nimata prav, da v takšnem primeru upravitelj pred preizkusom prijavljene izločitvene pravice ne sme prodati premoženja, ki je predmet izločitvene pravice niti, da do prodaje premoženja pride šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

14. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno izdalo izpodbijani sklep. Ta vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih. Na navedbe pritožnikov glede (ne)pravilne uporabe materialnega prava pa je odgovorilo pritožbeno sodišče. 15. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi v prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi v prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. Cst 99/2023 z dne 12. 4. 2023, Cst 282/2011 z dne 9. 11. 2011, Cst 174/2013 z dne 3. 7. 2013, Cst 133/2015 z dne 4. 3. 2015, Cst 617/2017 z dne 4. 10. 2016, Cst 104/2018 z dne 13. 3. 2018, Cst 489/2020 z dne 18. 11. 2020, Cst 140/2022 z dne 15. 6. 2022. 2 V skladu s prvim odstavkom 330. člena ZFPPIPP se prodaja začne s sklepom sodišča o prodaji. 3 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-44/18 z dne 7. 11. 2019. 4 ZFPPIPP v 299. a členu, v katerem ureja fikcijo prijave nepremičnin, določa, da se prodaja ne prekine, če je do dneva, od katerega učinkuje vpis zaznambe iz četrtega odstavka 299. a člena ZFPPIPP v zemljiški knjigi, sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, že objavilo razpis javne dražbe ali zavezujoče zbiranje ponudb. To je skrajni rok, ki je v ZFPPIPP določen kot ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. 5 Prim. Vrenčur, R.: Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Sodobno insolvenčno pravo, leto izdaje 2022, objavljeno na portalu Tax-Fin-Lex.