Jedro

Prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo je potrebna ne le v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila, temveč tudi v primeru spora o njegovi vrednosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina po Š. M. obsega 8/72 solastnega deleža nepremičnine, vpisane pri vl. št. 319, k.o. ..., s parcelo št. 301/1 in sredstva na osebnem računu pri NLB d.d., št. ..., da je stanje zapuščine v napovedani vrednosti negativno (1. točka izreka), da odbitki niso zaznamovani (2. točka izreka), da se taksa zaradi negativne vrednosti zapuščine ne plača (3. točka izreka), da so dediči po zapustnici njena hči V. M. D., do ½ zapuščine, njena snaha V. M., vnukinja A. A. in vnuk A. M., pa vsak do 1/6 (4. točka izreka), da so dediči izjavili, da se priglašajo k dedovanju in da sprejemajo vsak svoj dedni delež (5. točka izreka), da je zapustničin sin V. M, ki je tekom postopka umrl in so ga nasledili njegovi dediči, z vlogo 31. 8. 2007 uveljavljal prikrajšanje nujnega deleža ter vračanje daril (6. točka izreka) ter ugotovilo, da znaša obračunska vrednost zapuščine 1.151.571,50 EUR, nujni delež posameznega nujnega dediča, ki znaša ½ zakonitega deleža (tj. ¼ te vrednosti), ki znaša 287.892,90 EUR (7. točka izreka) ter da je nujni delež, ki bi pripadal zakonitemu dediču V. M. tako že krit z dariloma, ki ju je zapustnica dala za časa življenja dediču (8. točka izreka).

Zoper takšno odločitev se zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava pritožujejo dediči V. M., A. A. in A. M. Menijo, da je sodišče prve stopnje pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine upoštevalo napačno vrednost nepremičnine na Hrvaškem. Ugotovljena vrednost 250.000,00 EUR se namreč nanaša na celotno nepremičnino, predmet ugotavljanja prikrajšanja nujnega deleža v tem postopku pa je le vrednost ene polovice te nepremičnine oziroma 125.000,00 EUR. Pokojna Š. M. je namreč otrokoma V. M. in V. M. D. z darilno pogodbo v letu 1974 podarila le polovico nepremičnine, drugo polovico pa jima je podaril njen mož oziroma njihov oče. Navedeno izhaja iz pripravljalnih vlog obeh dedičev v zapuščinskem postopku, tudi sicer pa med dediči v postopku nikdar ni bilo sporno. Pravilen izračun obračunske vrednosti zapuščine tako znaša 1.026.571,50 EUR, posameznega nujnega deleža 256.642,87 EUR, vrednost daril pravnemu predniku pritožnikov V. M. pa 228.006,00 EUR. Iz pojasnjenega je razvidno, da je vrednost daril za 28.636,87 EUR nižja od vrednosti nujnega deleža, kar predstavlja prikrajšanje pritožnikov. Sodišču druge stopnje zato predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi prikrajšanje nujnega deleža V. M. v znesku 28.636,87 EUR, kar pripada pritožnikom kot dedičem. Podrejeno pa predlagajo, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Na vročeno pritožbo je odgovorila dedinja V. M. D., ki se sicer strinja s sodiščem prve stopnje, da je bil nujni delež dediča v celoti pokrit, zato primarno predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev odločitve sodišča prve stopnje. Vendar pa dodaja, da je že tekom postopka ugovarjala navedbi sodediča V. H., da je nepremičnina na Hrvaškem vredna največ 250.000,00 EUR, saj gre za nepremičnino na elitni lokaciji, ki ob daritvi ni bila v slabem stanju, zaradi česar je vredna vsaj 800.000,00 EUR. Posledično se tudi ne strinja z odločitvijo sodišča, da glede vrednosti nepremičnine sledi navedbi dediča. Meni pa, da tudi ponoven postopek, v katerem bi se ugotovila vrednost podarjene nepremičnine na Hrvaškem, ne bi prinesel drugačnega rezultata od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče z izpodbijanim sklepom.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zapuščinsko sodišče nepravilno upoštevalo kot predmet darila, ki se na podlagi zahteve dediča za vračunanje daril upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine po 4. odstavku 28. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), celotno nepremičnino na Hrvaškem, namesto pravilno zgolj polovičnega lastniškega deleža navedene nepremičnine. Med strankama je bilo namreč nesporno, da je zapustnica dedičema podarila zgolj ½ solastniški delež na nepremičnini parc. št. 140/2, k.o. ..., navedeno pa izhaja tudi iz darilne pogodbe z dne 22.12.1974 (priloga A11), ki so jo sklenili zapustnica in njen mož kot daritelja ter dediča kot obdarovanca in v skladu s katero je vsak izmed staršev svojima otrokoma podaril svoj ½ solastniški delež.

Zaradi nepravilnega izračuna obračunske vrednosti zapuščine, je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo tudi velikost nujnega deleža in vprašanje prikrajšanja nujnega deleža pravnega prednika pritožnikov. Zaradi zmotne uporabe določb 28. in 34. člena ZD je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je treba v primeru, če je med dediči spor o vrednosti premoženja, ki naj se vračuna v dedni delež, na podlagi 3. alineje 2. odstavka 210. člena ZD postopek prekiniti in na pravdo napotiti stranko, katere pravica je manj verjetna.

Zapuščinsko sodišče namreč ni pooblaščeno, da samo ugotavlja vrednost darila, ki ga je zapustnik za časa življenja podaril enemu izmed dedičev, zaradi vračunanja v njegov dedni delež, saj je vrednost darila dejstvo, od katerega je odvisna velikost dednega deleža (primerjaj 3. alinejo 2. odstavka 210. člena ZD). Takšen spor o dejanskih okoliščinah, ki zahteva prekinitev zapuščinskega postopka, je podan tako v primeru spora o samem obstoju in obsegu darila kot tudi spora dedičev o njegovi vrednosti.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).