Jedro

Znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov.

V zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki 2.1. spremeni tako, da se sorazmerni del nadomestila upravitelja mag. M. K. za razdelitev posebne razdelitvene mase odmeri v višini 17.296,27 eurov, v preostalem delu pa se zahteva upravitelja za odmero višjega nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 11. 2012 (1. točka izreka). Nadalje je v 2. točki izreka odločilo, da se odmeri sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 18.786,35 eurov (točka 2.1.) in da ima upravitelj po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 odstotkov odmerjenega nadomestila, o plačilu preostalih 10 odstotkov pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (točka 2.2.).

2. Zoper točko 2.1. navedenega sklepa se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je nagrada upravitelja obračunana od zneska kupnine (426.211,87 eurov), obračunati pa bi se morala od neto zneska, torej od zneska posebne razdelitvene mase (376.542,45 eurov).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz končnega načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase (r. št. 185 spisa), ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je razvidno, da je kupnina za posebno razdelitveno maso znašala 426.211,87 eurov, upravitelj pa je tudi navedel, da po odštetju stroškov znaša predlagani znesek razdelitve posebne razdelitvene mase 376.542,45 eurov, kolikor je bilo tudi namenjeno za poplačilo ločitvenih upnikov. Višje sodišče tudi ugotavlja, da je to do sedaj edina delitev v tem stečajnem postopku.

5. V skladu z določilom 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravilnik) je upravitelj upravičen do nagrade, ki se odmeri od celotnega zneska razdelitvene mase, tako posebne kot splošne. V skladu s 1. odstavkom 226. členom ZFPPIPP je razdelitvena masa unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov. Pri tem je splošna razdelitvena masa denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov iz 3. odstavka 226. člena ZFPPIPP (2. odstavek 226. člena ZFPPIPP). Posebna razdelitvena masa pa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (3. odstavek 226. člena ZFPPIPP). Nagrada upravitelja oziroma njegovo nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase pa se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka 4. odstavka 103. člena ZFPPIPP). V skladu s 1. odstavkom 226. člena ZFPPIPP je predmet razdelitve le razdelitvena masa, torej stečajna masa, ki je namenjena za plačilo terjatev upnikov, to pa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem stečajne mase, zmanjšano za pripadajoče stroške (primerjaj zgoraj navedene odstavke 226. člena ZFPPIPP).

6. Na to napotujejo tudi posebne določbe glede razdelitve. Po 9. odstavku 371. člena ZFPPIPP predstavlja znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet razdelitve, znesek, ki ostane po odštetju zneska stroškov od zneska kupnine. Masa, ki je predmet razdelitve in od katere se odmeri nagrada, torej ni znesek kupnine in drugo dobroimetje, npr. iz izterjanih terjatev, temveč je znesek, ki ostane po odštetju stroškov. Tudi 7. člen Pravilnika pa določa, da je osnova za izračun nadomestila za unovčenje in razdelitev višina zneska unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve. Določa torej enako, kot to določa že 103. člen ZFPPIPP. Pri tem je treba upoštevati vsa določila zakona v zvezi s tem, kaj je razdelitvena masa, ki je predmet razdelitve. Zato v zakonu ni podlage, da bi se nagrada odmerjala od zneskov kupnin, izterjanih zneskov in drugih plačil v stečajno maso.

7. Pritožnik ima torej prav, ko navaja, da bi morala biti nagrada odmerjena od zneska 376.542,45 eurov. V skladu s III. postavko 1. odstavka 7. člena Pravilnika znaša pravilno odmerjeno nadomestilo tako 17.250,00 eurov + 3 % nad 375.000,00 eurov, kar skupaj znaša 17.296,27 eurov. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v točki 2.1. spremenilo tako, da je odmerilo nadomestilo upravitelja le v tej višini, v preostanku pa je zahtevo upravitelja zavrnilo (128. člen ZFPPIPP).