Jedro

Znaki fizičnega nasilja so v konkretnem primeru izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.

Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti pritožbene stroške predlagateljice v višini 74,66 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ..., s sklicem na številko ... (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 001/2020), v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu prepovedalo: vstopiti in zadrževati se v bližini stanovanja, kjer prebiva predlagateljica, približevati se delovnemu mestu predlagateljice in navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb ter drugih oblik komunikacije in vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico (I). Odločilo je še, da prepoved velja za obdobje dvanajstih mesecev (II), s tem, da se bo nasprotnemu udeležencu izrekla denarna kazen v višini 500,00 EUR, če bo kršil obveznosti, kot so določene v I. tč. izreka sklepa (III) in da sklep velja takoj ter da pravno sredstvo ne zadrži izvrševanja ukrepov kot so določeni v sklepu (IV) in da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (V).1

2. Sodišče je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe, ker je na podlagi izpovedb predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter listin ugotovilo, da je izkazana ogroženost predlagateljice zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, z ukrepi pa se bo preprečilo nadaljnje izvrševanje fizičnega in psihičnega nasilja ter zalezovanje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico.

3. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v postopku ni bilo izkazano, da bi nasprotni udeleženec izvajal nasilje nad predlagateljico. Nasprotni udeleženec je imel prepoved približevanja, zato nasilje ni izkazano. Predlagateljica se je prostovoljno družila z nasprotnim udeležencem in bi lahko vedno prosto odšla. Zakaj tega ni storila, na zaslišanju ni znala pojasniti. Le predlagateljica je zatrjevala nasilje. Nasilje ni bilo dokazano z listinami in drugimi dokazi. Predlagateljica je zatrjevala poškodbe, ki jih ni izkazala, čeprav se je družila z drugimi ljudmi, ki teh poškodb niso opazili, tudi ne njena zdravnica. Tudi A. A. ni opazila poškodb, čeprav je trdila, da je predlagateljica hodila k njej po prepirih. Predlagateljica je šele tekom postopka zoper nasprotnega udeleženca poiskala psihiatrično pomoč. Iz izpovedbe zdravnice, ki jo je dala v preiskavi III Kpr 000/2020, izhaja, da predlagateljica psihične probleme pripisuje službi, zato je bila tudi invalidsko upokojena. Predlagateljica je imela probleme tudi s svojim sinom, zato je jemala antidepresive. Nasprotni udeleženec ni bil nikoli nasilen do predlagateljice, ne psihično ne fizično. Predlagateljica je sama hodila k nasprotnemu udeležencu v času prepovedi približevanja. Dogovarjala sta se, da bi šla na morje, kar potrjuje, da se predlagateljica ne boji nasprotnega udeleženca. Takoj po prepovedi približevanja je bilo nasprotnemu udeležencu odrejeno pridržanje in nato pripor. Na neiskrenost predlagateljice kaže dejstvo, da je njen sin predlog za določitev ukrepov zoper nasprotnega udeleženca umaknil. Sodišče časovno ni opredelilo, kdaj naj bi nasprotni udeleženec predlagateljici izrekel grde besede in v katerih okoliščinah. Predlagateljica je govorila zgolj na splošno in ni znala pojasniti, kdaj naj bi se posamezni dogodki zvrstili. Nasprotni udeleženec je predlagateljico potegnil iz balkona v stanovanje, ker se je drla, ni pa bi nasilen. Ta del njegove izpovedbe sodišče jemlje izven konteksta. Nasprotni udeleženec ni časovno pojasnil obdobja, ko naj bi užival alkohol, zato sodišče zmotno ugotavlja, da ga je užival v času spornih dogodkov. Za izrek ukrepov ni nobene potrebe, ker udeleženca živita na ločenih naslovih, nasprotni udeleženec pa je v priporu. Podrejeni položaj predlagateljice do nasprotnega udeleženca ni izkazan, prav tako nasprotnemu udeležencu ni moč očitati nasilja. Iz zaslišanja prič iz preiskave izhaja, da ni izkazan podrejeni položaj predlagateljice in da nobena priča ni potrdila nasilja. Sestra predlagateljice je pojasnila, da je bila prisotna le pri enemu prepiru in da predlagateljica v prepirih ni ostala dolžna nasprotnemu udeležencu. Priče, ki jih je predlagala predlagateljica, so izpovedovale le o tem, kar jim je povedala predlagateljica. Dokazi ne potrjujejo ugotovitve sodišča, da je nasprotni udeleženec zasledoval predlagateljico. Nasprotni udeleženec je tudi priglasil stroške pritožbenega postopka.

4. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasila je tudi pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z prvim odstavkom 22a. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Nobene protispisnosti ni storilo sodišče prve stopnje v povzemanju in dokazni oceni izpovedbe nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je tudi popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagateljica vložila predlog v roku šestih mesecev, odkar je zadnjič utrpela nasilje s strani nasprotnega udeleženca. Predlog je bil vložen 20. 8. 2020, nasilje, zaradi katerega predlagateljica zahteva pravno varstvo, pa se je izvajalo v času od 12. 6. 2020 do 9. 8. 2020. Predlog je bil torej vložen v roku, kot to določa četrti odstavek 22.b člena ZPND.

8. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok (drugi odstavek 3. člena).2

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo fizično in psihično nasilje, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec zoper predlagateljico, ki je predlagateljico tudi zalezoval, zato je utemeljeno izreklo nasprotnemu udeležencu ukrepe v skladu z 19. členom ZPND. Glede na ogroženost predlagateljice, je tudi pravilno določilo trajanje ukrepov.

10. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec izpolnil zakonske znake psihičnega in fizičnega nasilja ter da je zalezoval predlagateljico. Vse te oblike nasilja je predlagateljica datumsko opredelila v navedbah in svoji izpovedbi, dogodke je podrobno in verodostojno opisala, izpovedba nasprotnega udeleženca pa je še dodatno potrdila obstoj tega nasilja. Pritožba opredeljeno tudi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ob teh dogodkih nasprotni udeleženec izvajal psihično nasilje nad predlagateljico in da jo je zalezoval. 11. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da je v obravnavanem času oziroma v spornem obdobju veliko pil, ker je imel veliko problemov, hkrati pa je potrdil; da je predlagateljico ob obravnavanih dogodkih vrgel na tla, jo prijel za vrat, jo porinil iz balkona v stanovanje, ji izrekel številne grde besede (kletvice, psovke), da je bil žaljiv do predlagateljice, da je kričal, da jo je ustrahoval, ker je bil ljubosumen, da ji je vrgel telefon na tla, da je „znorel“ in zahteval od predlagateljice, da mu pove kje in s kom je bila.

12. Torej tudi izpovedba nasprotnega udeleženca potrjuje prepričljivo izpovedbo predlagateljice, da je nasprotni udeleženec izvajal kontinuirano psihično nasilje, ko je želel od predlagateljice priznanje o njeni nezvestobi in da je predlagateljici izrekel številne grožnje in jo žalil, s tem, da je izkazano tudi fizično nasilje. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno verjelo predlagateljici, da jo je nasprotni udeleženec tudi udaril po licu in grabil za levo roko in porinil na tla. Okoliščina, da poškodb ni zaznala zdravnica in znanci od predlagateljice, v ničemer ne zmanjšujejo pravilne dokazne ocene sodišča prve stopnje v tem delu, še posebej glede na ostala nasilna ravnanja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnjuje nasprotnemu udeležencu, da so znaki fizičnega nasilja izpolnjeni ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe pri žrtvi ali ne.

13. Nasprotni udeleženec v pritožbi opredeljeno ne izpodbija poteka dogodka z dne 9. 8. 2020, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in sicer, da je nasprotni udeleženec, ko je vstopil v stanovanje začel vpiti, razbijati in groziti predlagateljici in jo žaliti. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno verjelo predlagateljici, da jo je nasprotni udeleženec večkrat tudi klofnil po licu. Zaradi teh ravnanj se je predlagateljica zatekla v dvigalo in k sosedi, od koder je poklicala policijo. Posredoval je tudi CSD, ki je predlagateljico obravnaval kot žrtev, zato je bila zaradi njene varnosti pred nasiljem nasprotnega udeleženca nameščena na varno lokacijo.

14. Obstoj nasilja nasprotnega udeleženca dodatno potrjuje dejstvo, da je predlagateljica poiskala pomoč na psihiatrični kliniki. Iz izvida klinike z dne 6. 8. 2020 izhaja, da jo partner že tri leta fizično in psihično zlorablja. Iz izvida izhaja, da gre pri predlagateljici za prilagoditveno simptomatiko ob težavah v partnerskem razmerju in da je bila predlagateljici ponujena pomoč. Zaradi teh psihičnih težav predlagateljice, ki so povezani z partnerskim odnosom in izkazanim nasiljem nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, se predlagateljica zdravi na psihiatrični kliniki in ne zaradi težav na delavnem mestu in v zvezi z otrokom, kot to navaja pritožba. Psihiatrično zdravljenje predlagateljice je tudi okoliščina, ki dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je predlagateljica v trajanju prepovedi stikov prišla k nasprotnemu udeležencu, zato ta okoliščina ni odločilna za presojo obstoja nasilja in ogroženosti predlagateljice ter za presojo utemeljenosti ukrepov, ki so bili izrečeni nasprotnemu udeležencu. Tudi umik predloga predlagateljičinega sina zoper nasprotnega udeleženca, glede na izkazane okoliščine konkretnega primera, ne morejo spremeniti dokazne ocene glede obstaja nasilja nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico.

15. Pritožba poskuša izpodbiti verodostojnost prič, ki so bile zaslišane v predkazenskem postopku v zadevi III Kpr 000/2020, ki se vodi zoper nasprotnega udeleženca zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. Vendar tako iz izpovedbe B. B., kakor tudi iz izpovedbe A. A. izhaja, da je nasprotni udeleženec ves čas preverjal predlagateljico, ker je bil posesiven in ljubosumen ter da se je predlagateljica bala nasprotnega udeleženca. Ker se je nasilje dogajalo, ko sta bila udeleženca sama, ob teh dogodkih niso bile prisotne priče, sodišče prve stopnje pa je utemeljeno verjelo predlagateljici, da se o nasilju ni upala zaupati nikomur, ker se je bala ravnanj nasprotnega udeleženca.

16. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da so izkazani tudi znaki zalezovanja, kar dodatno potrjujejo telefonski klici in SMS sporočila, ki jih je nasprotni udeleženec pošiljal predlagateljici.

17. Ni odločilno, da udeleženca ne živita več skupaj, kakor tudi ne dejstvo, da se nasprotni udeleženec trenutno nahaja v priporu. Odločilna je okoliščina, da je treba glede na pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca, zavarovati predlagateljico pred njegovim nasiljem, zato so mu bili izrečeni ukrepi, ki prepovedujejo udeležencu vsakršno srečanje ali vzpostavitev kontakta s predlagateljico.

18. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

19. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo je bil potreben, zato so bili predlagateljici priznani pritožbeni stroški in sicer: za odgovor na pritožbo 120,00 EUR, za materialne stroške 2,40 EUR, za DDV 26,92 EUR, kar je skupaj 149,32 EUR. Ker predlagateljico zastopa odvetnik na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 001/2020 z dne 9. 9. 2020, je na podlagi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu nasprotni udeleženec dolžan plačati polovico priznanih stroškov, kar predstavlja znesek 74,66 EUR, ki ga mora na podlagi 46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči povrniti v korist proračuna, kot to izhaja iz II. tč. izreka tega sklepa.

1 Sodišče je s sklepom z dne 22. 12. 2020 odločilo o stroških postopka. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo, predlagateljica pa predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 1. 2021 izdalo dopolnilni sklep, v katerem je odločilo o vseh stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Ta sklep še ni bil vročen udeležencema postopka. Predmet predložitvenega poročila (tudi) ni pritožba zoper sklep z dne 22. 12. 2020, zato pritožbeno sodišče o pritožbi zoper ta sklep ni odločalo. 2 Glej tudi 7. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje povzelo zakonske določbe (in sicer 3., 5. in 8. odstavek 3. člena ZPND), s katerimi je določno opredeljeno fizično nasilje, psihično nasilje in zalezovanje.