Jedro

Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je 8. 12. 2015 zoper delniško družbo J. P., lesna industrija, izdalo sklep o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, opr. št. St 4674/2015, in sklep o začetku stečajnega postopka, opr. št. St 4299/2015. 2. Višje sodišče v Ljubljani je 30. 3. 2016 ugodilo pritožbi treh upnikov in oba sklepa razveljavilo ter zadevi vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (1).

3. Dolžnica je v zadevi St 4299/2015 v vlogi, prejeti dne 8. 7. 2016, predlagala delegacijo pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani iz razloga smotrnosti. Sedež in poslovni naslov dolžnice sta bila namreč naknadno prenešena v Ljubljano. Navaja, da je tudi večina upnikov in njihovih pooblaščencev ter stečajna upraviteljica iz Ljubljane, zato bi delegacija pristojnosti pripomogla k enostavnejši in hitrejši izvedbi postopka.

4. Delegacija pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani iz razloga smotrnosti in iz drugih tehtnih razlogov je bila predlagana tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad isto dolžnico (zadeva St 4674/2015).

5. Predlog ni utemeljen.

6. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 121. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) (2), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

7. Prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti ni utemeljen. Zgolj dejstvo prenosa sedeža dolžnika ne zadostuje za prenos krajevne pristojnosti sodišča. Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.

8. V zvezi s svojimi navedbami glede (poslovnih) naslovov upnikov in njihovih pooblaščencev predlagateljica predlaga vpogled v seznam terjatev v postopku St 4299/2015. Vrhovno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da iz otvoritvenega poročila upraviteljice z dne 6. 4. 2016 izhaja, da je upraviteljica zaprosila za podaljšanje roka za izdelavo seznama preizkušenih terjatev, saj naj bi za preizkus večjega dela terjatev ne imela dovolj podatkov in dokumentacije. Iz spisa ne izhaja, da bi bil tak seznam terjatev že izdelan. Navedb predlagateljice zato ni mogoče preizkusiti.

9. Vrhovno sodišče je tudi v zadevi III R 27/2016, v kateri je odločalo o predlogu treh upnikov za delegacijo pristojnosti v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad isto dolžnico (zadeva St 4674/2015), presodilo, da je (upoštevaje dejstvo, da iz posodobljenega seznama terjatev v tem postopku ni izhajalo, da bi večina upnikov imela sedež v Ljubljani) smotrneje, da za odločanje ostane pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Posledično ocenjuje, da je smotrneje, da se tudi ponovna odločitev o začetku stečajnega postopka sprejme pred koprskim sodiščem.

10. Ker ni podan uveljavljani razlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

(1) Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 6. 2016 razveljavilo tudi sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave in zadevo tudi v tem delu vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

(2) na podlagi katerega se v postopkih zaradi insolventnosti ZPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZFPPIPP ne ureja drugače.