Jedro

Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.

Izrek

Pritožbama obeh obdolžencev se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje oba obdolženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ v zvezi s členom 25 KZ in jima izreklo pogojno obsodbo, v kateri je vsakemu določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Obema je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Proti sodbi sta vložila pritožbi obdolženec B.G. in zagovornik obdolženega Z.-ja. Obdolženi G. v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zagovornik drugoobdolženega Z. pa uveljavlja pritožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke 370.člena ZKP. Oba sta predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo člena 445/II ZKP, predlagal zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljenih, glede napake v izreku sodbe (ker ni naveden čas storitve), pa je menil, da jo je moč odpraviti z izdajo popravnega sklepa.

Pritožbi sta utemeljeni.

Zagovornik obdolženega Z. v pritožbi utemeljeno opozarja, da je izrek sodbe pomanjkljiv, ker v izreku sodbe ni naveden čas storitve kaznivega dejanja. Iz podatkov spisa izhaja, da je prvotni obtožni predlog obdolžencema očital, da naj bi kaznivo dejanje tatvine storila v času od 1.9.1995 pa do 5.11.1996. Državna tožilka je na glavni obravnavi dne 23.12.1999 obtožni predlog modificirala ( l.št. 35), tako je med drugim spremenila čas storitve: " neugotovljenega dne v oktobru 1995". Sodišče prve stopnje je oba obdolženca spoznalo za kriva, na glavni obravnavi izrečena sodba (zapisnik o glavni obravnavi na l.š. 37, ki pomeni izvirnik sodbe) pa tudi ne vsebuje časa storitve, prav tako tudi ne pismeno izdelana sodba, ki je bila posredovana strankam. Ne gre za napako, ki bi jo bilo moč odpraviti po določbah člena 365 ZKP, temveč je takšen izrek sodbe nerazumljiv.

Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo - čas storitve kaznivega dejanja, ki sicer pri kaznivem deanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar sta predlagala oba pritožnika. Zato je bilo njunima pritožbama tudi ugodeno.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvedene dokaze ponoviti, dokazni postopek pa tudi dopolniti vsaj z zaslišanjem S.G., kot to predlagata pritožnika v pritožbah, da bo lahko zanesljivo preverilo zagovor obeh obdolžencev glede obstoja dejanske zmote. Nato bo moralo o zadevi ponovno odločiti in za svojo odločitev navesti prepričljive razloge.