Jedro

Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.

Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti po v izreku navedenih izvršilnih naslovih, ki skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški sklepa znaša skupaj 7.810,31 EUR, z rubežem na tožnikove denarne prejemke pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Ljubljana.

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-29-475/2012 z dne 16. 1. 2013 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Tudi v tožbi navaja, da davčnega dolga ni zmožen poravnati, ker je bil dejavnost zaradi nerentabilnosti prisiljen odjaviti (7.10.2011), je praktično brez prihodkov in nima niti za preživetje. Prosi za odpis dolga.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi njegovo pravilnost in zakonitost potrdi pritožbeni organ in z razlogi, s katerimi obrazloži zavrnitev pritožbenih ugovorov.

Slabo premoženjsko stanje dolžnika, kot tožniku pravilno pojasni pritožbeni organ, na odločitev ne more vplivati. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.

Tožnik v upravnem sporu tudi ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga. Predmet upravnega spora je namreč le presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta (v obravnavanem primeru sklepa o davčni izvršbi), odločanje o prošnjah za odpis davčnega dolga na prvi stopnji pa je v pristojnosti davčnega urada, pri katerem je tožnik, kot izhaja iz pritožbe, odpis že uveljavljal. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa pravno neupoštevne, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na nejavni seji.