Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je dopustno, da se sodba sklicuje na izključitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 (za zavrnitev podaljšanja subsidiarne zaščite), pa obstoja tega izključitvenega razloga sploh ne ugotovi in ne navede?

2. Ali je dopustno, da se izda sodba s "tajnimi" deli tudi v primerih, ko taka izjema z zakonom ni določena? Ali je to kršitev pravic iz 22., 24. in 25. člena Ustave?

Izrek

I. Predlog se zavrže glede četrtega in petega vprašanja.

II. Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je dopustno, da se sodba sklicuje na izključitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 (za zavrnitev podaljšanja subsidiarne zaščite), pa obstoja tega izključitvenega razloga sploh ne ugotovi in ne navede?

2. Ali je dopustno, da se izda sodba s „tajnimi“ deli tudi v primerih, ko taka izjema z zakonom ni določena? Ali je to kršitev pravic iz 22., 24. in 25. člena Ustave?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-147/2014/86 z dne 11. 1. 2021. S to odločbo je navedeni organ zavrnil tožnikovo prošnjo za podaljšanje subsidiarne zaščite, ker je na podlagi dokumentov Slovenske obveščevalne varnostne agencije (SOVA), ki so bili označeni s stopnjo tajnosti „tajno“, ugotovil obstoj izključitveni razloga iz tretje alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1.1

2. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče v ponovnem postopku po razveljavitvi prejšnje sodbe s sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 68/2021 z dne 16. 12. 2021 odločilo, da je treba tajne dokumente SOVE, na katerih temelji odločba toženke, izvesti kot dokaz za zagotovitev pravilnega in zakonitega postopka. Na glavni obravnavi je zato prebralo navedene dokumente in zaslišalo tožnika. V sodbi je pojasnilo je, da je na podlagi drugega odstavka 332. d člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izdalo sodbo z obrazložitvijo, ki ne vsebuje tajnih podatkov, in presodilo, da je toženka pravilno ugotovila obstoj izključitvenega razloga iz tretje alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, zato je njena odločitev o zavrnitvi prošnje za podaljšanje subsidiarne zaščite pravilna in zakonita. Ocenilo je, da so neutemeljeni tožbeni ugovori v zvezi z dolgotrajnostjo postopka, saj kršitev zakonsko določenega roka za odločanje o prošnji ne vpliva na samo odločitev o prošnji, zato posledic, ki naj bi zaradi zamude nastale, ni mogoče uveljavljati v tem upravnem sporu. Prav tako v tem postopku po presoji Upravnega sodišča niso upoštevne navedbe o kršitvi pravice do družinskega življenja.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagal, naj jo dopusti zaradi petih pomembnih pravnih vprašanj.

**K I. točki izreka**

4. Predlog glede četrtega in petega vprašanja ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Tem zahtevam glede obveznih sestavin predloga predlagatelj ni zadostil. Četrto2 in peto3 zastavljeno vprašanje se namreč nanašata na kršitev pravice do odločanja (tudi do sojenja) brez nepotrebnega odlašanja in s tem povezane možne kršitve drugih človekovih pravic, npr. pravice do družinskega življenja. Predlagatelj pri tem spregleda stališče Upravnega sodišča, ki je, da za presojo utemeljenosti tožnikove prošnje navedbe o predolgem trajanju postopka niso relevantne. Iz tega izhaja, da ker sodišče ni presojalo njihove vsebinske utemeljenosti, sta tudi vprašanji le hipotetični, kot taki pa ne zadostita zahtevi po navedbi spornega pravnega vprašanja v smislu četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Posledično so v predlogu izostale tudi navedbe, zakaj je napačno stališče, da trajanje postopka ni bistveno za odločanje o statusu mednarodne zaščite, oziroma navedbe, zakaj je izpodbijana sodba zaradi trajanja sodnega postopka nezakonita.

7. Ker predlog glede obeh vprašanj ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

**K II. točki izreka**

8. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP pa so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

9. V okviru prvega dopuščenega vprašanja (ki je tudi v predlogu zastavljeno kot prvo) predlagatelj Upravnemu sodišču očita bistveno kršitev pravil postopka in napačno uporabo materialnega prava pri razlagi izključitvenega razloga iz tretje alineje drugega odstavka 32. člena ZMZ-1. Trdi, da Upravno sodišče ne v „javnem“ ne v „tajnem“ delu sodbe (tega sta si tožnik in njegov odvetnik lahko prebrala na sodišču) ni povedalo, katera so tista „dejanja proti namenom in načelom OZN“, katerih storitve je utemeljeno osumljen. Smiselno zatrjuje, da je Upravno sodišče obstoj izključitvenega razloga oprlo na obstoj suma, da bi v prihodnosti lahko storil dejanja (s čimer se je po njegovih navedbah tu zakonito ukvarjala SOVA), ne pa na sum, da je že storil kaj nedopustnega. V okviru drugega dopuščenega vprašanja (ki ga je predlagatelj v predlogu zastavil kot tretje vprašanje) pa očita, da v 332. d členu ZPP ni pravne podlage, da se stranki vroči sodbo, ki ne vsebuje tajnih podatkov, in da bi moralo sodišče v zvezi s tem uporabiti pravo EU.

10. Odgovora na obe vprašanji sta pomembna za pravno varnost in razvoj prava preko sodne prakse. V sodni praksi Vrhovnega sodišča še ni stališč, povezanih z razlago tretje alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1, katere vsebina je kot razlog za zavrnitev subsidiarne zaščite določena že v 17. členu Direktive 2011/95/EU.4 Zato je od razlage prava EU odvisno, katere okoliščine mora pristojni organ ugotoviti za zavrnitev prošnje in v kakšnem (upravnem in sodnem) postopku, če so podlaga za odločitev tajni podatki. Vse to postavlja tudi okvir zahteve po obrazloženosti sodne odločbe, na kar se navezuje drugo dopuščeno vprašanje, ki zahteva razlago 332. d člena ZPP o dometu sodbe z obrazložitvijo brez tajnih podatkov, ki se vroči strankam.

11. Glede zadnjega zastavljenega vprašanja5 Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to pogoji niso izpolnjeni.

1 V skladu s to določbo se status subsidiarne zaščite ne prizna prosilcu, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je storil dejanja, ki nasprotujejo namenom in načelom Združenih narodov, določenim v Preambuli ter v 1. in 2. členu Listine Združenih narodov. 2 Ali je dopustno, da v primeru sklicevanja na obstoj izključitvenega razloga po 31. členu ZMZ-1 odločanje o podaljšanju subsidiarne zaščite traja pet let? Ali je to tudi kršitev pravice iz 23. člena Ustave o sojenju brez nepotrebnega odlašanja? 3 Ali lahko kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pomeni hkrati tudi kršenje kakšne druge ustavne pravice (npr. pravice iz 8. člena EKČP)? 4 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev). 5 Ali je dopustno, da sodišče ignorira izrecno zahtevo za presojo ustavnosti tretje alineje drugega odstavka 31. člena ZMZ-1?