Jedro

O vprašanju denacionalizacije je pravnomočno odločeno, zato ne gre za predhodno vprašanje o lastnini po 12. čl. ZPP, čeprav je v teku obnova postopka za denacionalizacijo in je v zvezi s tem sprožen upravni spor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča RS v upravni zadevi tožeče stranke M.M. proti toženi stranki Ministrstvu za okolje in prostor zaradi odprave odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. ..... z dne ..... oziroma do pravnomočno končanega upravnega postopka, ker so podani zaradi omenjene tožbe pogoji za prekinitev postopka po čl. 213 Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, predlaga razveljavitev sklepa in navaja: Nepremičnina, kjer je sporno stanovanje, je bila v postopku denacionalizacije vrnjena v last M.P. Odločba o tem je postala pravnomočna 17.6.1992. Njen dedič je J.P. Po darilni pogodbi je solastnica tudi druga tožeča stranka. Upravni spor, ki se vodi pri Vrhovnem sodišču, ne posega v razmerja, ugotovljena s pravnomočnimi odločbami upravnih organov. Odločbe, ki so odločilne za lastništvo tožnikov, so pravnomočne. Zato so razlogi sodišča prve stopnje v zvezi z dokončnostjo in pravnomočnostjo upravne odločbe nepomembni.

Ob tem, ko je sodišče prve stopnje prepričano, da je vezano le na pravnomočne odločbe upravnih organov, je spregledalo, da sta pravnomočna tako odločba o denacionalizaciji kot sklep o dedovanju.

Pritožba je utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenga sodišča v obravnavanem primeru niso podani razlogi za prekinitev postopka, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da je vprašanje lastništva pomembno v tej pravdi, vendar pa šteje, tako kot trdi tudi pritožba, da je o tem že odločeno. To pomeni, da predhodnega vprašanja ni, s tem pa tudi ne razlogov za prekinitev postopka po čl. 213/1 tč. 1 ZPP. Odločba o denacionalizaciji je pravnomočna (pril. A1). To pomeni, da zoper njo tudi upravni spor ni mogoč (čl. 12 Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). Razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje v zvezi s pravnomočnostjo in dokončnostjo upravne odločbe, se torej lahko nanašajo le na sklep o dovolitvi obnove postopka (čl. 257/1 ZUP). Obnova postopka je tudi po ZUP izredno pravno sredstvo. Čim je tako, pa ni mogoče reči, da o vprašanju denacionalizacije, s tem pa o vprašanju lastnine, drug pristojen organ še ni odločil (čl. 12 ZPP). O tem, da se denacionalizacijski upravičenki premoženje vrne, je torej pravnomočno odločeno. Vprašanje, kako bo potekal postopek obnove kot izredno pravno sredstvo, pa presega določbo čl. 12 ZPP in torej ni razlog za prekinitev postopka.

Tako je bilo torej treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja (čl. 380 tč. 3 ZPP).