Jedro

Prehod obveznosti po 24. čl. ZIZ je mogoč samo v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. V postopku na podlagi verodostojne listine pa je presoja pasivne legitimacije omejena izključno na vprašanje ali je dolžnik v predlogu za izvršbo identičen z osebo dolžnika iz verodostojne listine. Stranki v izvršilnem postopku sta lahko le stranki obligacijskega razmerja, ki je podlaga za verodostojno listino.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnika zoper dolžnico zavrnilo, ker iz izpiska kartice poslovnega partnerja izhaja, da je dolžnica M. Z. in ne M. Z., kot je upnik označil dolžnico v predlogu.

Zoper sklep se je pritožil upnik po pooblaščencu iz razloga bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da izjava poroka res ni verodostojna listina, vendar je po zakonu overjena listina, iz katere izhaja prehod obveznosti na dolžnico kot poroka. Dolžnik je študent, zato upnik ni mogel voditi drugačne kontne kartice. Tolmačenje sodišča je zato preozko in pravno napačno. Sodišče bo moralo ponovno presoditi izkazan prenos obveznosti na dolžnico in ponovno odločiti o izvršilnem predlogu upnika. Predlaga ugoditev pritožbi in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, pri čemer naj se pritožbeni stroški upoštevajo kot nadaljnji izvršilni stroški.

Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je v obravnavani izvršilni zadevi upnik predlagal izvršbo zoper dolžnico M. Z. na podlagi verodostojne listine (izpiska kartice poslovnega partnerja z dne 18. 12. 2006), ki se glasi na M. Z., ter predložil še poroštveno izjavo, ki jo je podpisala dolžnica M. Z. Določba 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa prehod obveznosti na novega upnika oz. dolžnika, se lahko uporablja samo v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ne pa tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Stranki v slednjem postopku sta lahko le pogodbeni stranki iz obligacijskega razmerja, ki je podlaga verodostojni listini, zato kot dolžnik v konkretnem postopku ne more nastopati nekdo drug.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno interpretiralo določbo II. v zv. s I. odst. 24. čl. ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na predlog upnika dovoli izvršbo na nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni naveden kot dolžnik, če prehod obveznosti izhaja iz javne ali po zakonu overjene zasebne listine. Navedena določba dokaz nasledstva dovoljuje le v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, kar pa je po II. odst. 17. čl. ZIZ le izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali akt Evropske unije, ki se v Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je izpis kartice poslovnega partnerja v prilogi ... na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, verodostojna listina in ne izvršilni naslov.

Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena torej izključno na vprašanje, ali se listina, ki se po zakonu šteje za verodostojno, kot podlaga obveznosti res glasi nanj. Presoja prehoda obveznosti na podlagi izjave o prevzemu dolga na M. Z. (v prilogi ...), za kar se v tem postopku zavzema upnik, je rezervirana za pravdni postopek (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. III Cp 691/2000 z dne 20. 9. 2000 in v sklepu III Cp 4120/2005 z dne 3. 11. 2005). Iz tega razloga je bilo potrebno na podlagi 353. čl. v zv. s 366. čl. in 2. točko 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

V skladu s I. odst. 165. čl. in I. odst. 154. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel.