Jedro

Pri tožniku še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in tudi ne popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, kot je določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih aktov toženca in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 26. 9. 2012 in št. ... z dne 9. 5. 2012 ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da v socialnem sporu velja načelo materialne resnice, kar pomeni, da bi sodišče moralo ugotoviti resnično stanje stvari glede zdravstvenega stanja tožnika in njegove delovne zmožnosti. Tožnik je že vrsto let nezmožen za delo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo slabo, bolezenska stanja pa mnogovrstna in večplastna. Tožnik ima tako hude zdravstvene težave, da ne more skrbeti zase in tudi ni mogel priti na glavno obravnavo. Meni, da je pri njem potrebno ugotoviti resnično zdravstveno stanje in njegovo delovno zmožnost po opravljenem osebnem pregledu in vpogledu v zdravstveno dokumentacijo, ki se nahaja v Bosni. Sodišče bi moralo postaviti tudi izvedenca medicinske stroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 9. 5. 2012. S slednjo je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Takšno odločitev je z dokončno odločbo nato toženec potrdil in zavrnil tožnikovo pritožbo. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali je prišlo pri tožniku do invalidnosti oziroma do popolne nezmožnosti za delo in do I. kategorije invalidnosti kot podlaga za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

6. Pravna podlaga za odločitev je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1). Ta v 60. členu določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V 1. alineji 2. odstavka citirane določbe pa je določeno, da se v 1. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

7. Glede na takšno definicijo, je invalidnost podana, kadar se sprememb v zdravstvenem stanju ne more več odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, te spremembe pa so takšne, da zavarovancu zmanjšujejo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta ter poklicno napredovanje oziroma so spremembe takšne, da zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela in je pri njem podana I. kategorija invalidnosti.

8. Takšnega stanja pa pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, na podlagi izvedenih dokazov, ni mogoče ugotoviti. Mnenje o tožnikovi delovni zmožnosti je v predsodnem postopku najprej podala invalidska komisija I. stopnje dne 20. 3. 2012 in sicer, da pri njem ni podane invalidnosti, da pa je potrebno nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju. Nato je dne 20. 9. 2012 mnenje podala še invalidska komisija II. stopnje.

9. Kot izhaja iz mnenj je bil tožnik nazadnje na invalidski komisiji I. stopnje obravnavan 9. 10. 2007 in nato po pritožbi dne 1. 2. 2008 še na invalidski komisiji II. stopnje, ki je bila enakega mnenja, kot sedaj, da pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil nazadnje razporejen, to je pomožni gradbeni delavec. To je kasneje tekom sodnega postopka potrdil še sodni izvedenec, ki je ugotavljal, da gre pri tožniku za osebno motenost ter za blago ali začetno depresijo, ki pa sama po sebi ljudi ne ovira pri delu in ne predstavlja invalidnosti. Medtem, ko po mnenju izvedenca, tožnik za mešano shizofrensko in čustveno psihozo ni bil zdravljen oziroma ni dokumenta, ki bi to diagnozo potrjeval. 10. Iz obrazložitve mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 20. 9. 2012 izhaja enako, da se tožnik zdravi zaradi depresivnih in osebnostnih motenj ter dodatno, da dobiva medikamentozno terapijo in da v somatskem statusu razen varic na desnem spodnjem udu, ni odstopanj od normale.

11. Med medicinsko dokumentacijo, ki jo povzema invalidska komisija II. stopnje, se nahajajo izvidi nevropsihiatra in sicer z dne 22. 11. 2010, ko je bil tožnik pregledan pod diagnozo kronična depresija s suicidalnimi tendencami, vpisane pa so tudi agresivne somatoformne težnje. Enako stanje je razvidno iz izvidov z dne 8. 6. 2011 in z dne 28. 7. 2011, da tožnik varbalizira suicidalne misli, je napet, vznemirjen in nespečen. Invalidska komisija II. stopnje povzema še zdravniško mnenje ... z dne 9. 11. 2011, ko je bil tožnik osebno pregledan. V mnenju ta komisija ugotavlja, da v nevrološkem statusu ni izpadov, v psihičnem statusu pa je opisan upočasnjen miselni tok, brez manifestnih znakov psihotičnosti in brez znakov suicidalnosti.

12. Na podlagi takšne razpoložljive medicinske dokumentacije in izkazanega zdravstvenega stanja, pri tožniku tudi po prepričanju pritožbenega sodišča še ni mogoče ugotoviti invalidnosti v smislu 1. odstavka 60. člena ZPIZ-1, niti popolne nezmožnosti za delo, definirane v 1. alineji 2. odstavka citirane določbe. Pri tožniku, ki je ambulantno voden pri psihiatru, so specialisti ugotovili zdravstvene težave na psihičnem področju, ki pa niso takšne narave in teže, da bi tožnika invalidizirale in da zaradi njih ne bi bil zmožen za delo pomožnega delavca v gradbeništvu, ki je ocenjeno kot umsko in psihofizično nezahtevno delo.

13. Ker je sodišče prve stopnje tožnikovo zdravstveno stanje ter njegovo delovno zmožnost popolno in pravilno ugotovilo, pritožba neutemeljeno vztraja, da bi bilo potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja skladno z načelom materialne resnice, pridobiti mnenje sodnega izvedenca. Mnenji, kakršni sta v predsodnem postopku podali invalidski komisiji glede tožnikove delovne zmožnosti, sta namreč skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami specialistov, skladni pa sta tudi z že pred tem podanimi izvedenskimi mnenji, da pri tožniku še ni mogoče ugotoviti invalidnosti in torej tudi ne popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, ki jo tožnik uveljavlja v tem postopku.

14. Ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 354. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.