Jedro

Sodni izvedenci so bili enotni, da je senzitivni živec v komolčni jamici najverjetneje delno narezan ali natrgan, zato ima slabši občutek od komolčne jamice navzdol.

Izrek

I. Pritožbama prvo in drugotožene stranke se ugodi.

1. Sodba se v izpodbijanem ugodilnem delu spremeni tako, da se: - skupna dosojena odškodnina v znesku 13.500 EUR zniža na 6.500 EUR (prvi odstavek I. točke izreka).

- odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, določena v znesku 7.500 EUR zniža na 6.500 EUR (drugi odstavek I. točke izreka).

- glavnica od katere je tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti zniža na 6.500 EUR (drugi odstavek I. točke izreka).

- tožbeni zahtevek iz naslova prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrne (tretji odstavek I. točke izreka).

2. Odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) se spremeni tako: - da sta toženi stranki solidarno dolžni plačati tožeči stranki 5.584 EUR stroškov postopka v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

- da je tožeča stranka dolžna plačati prvotoženi stranki 560,29 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

- da je tožeča stranka dolžna plačati drugotoženi stranki iz naslova stroškov postopka 2.687 EUR v roku 15 dni od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati drugotoženi stranki 494,03 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. V zadevi je pravnomočno odločeno, da je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnica kot krvodajalka utrpela pri odvzemu krvi, po temelju utemeljen. Kot izvajalec storitve je za nastalo škodo odgovorna drugotožena stranka, prvotožena stranka je zavarovalnica, pri kateri je imela drugotožena stranka zavarovano svojo odgovornost. Pravnomočno je odločeno o višini odškodnine iz naslova premoženjske škode in nepremoženjske v delu, ki se nanaša na odškodnino za prestani strah (500 EUR) in skaženost (zavrnjeno). V ponovljenem postopku je sodišče odločalo o višini odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter o stroških postopka.

2. V izpodbijani sodbi je sodišče razsodilo, da sta toženi stranki dolžni plačati tožnici iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem solidarno 7.500 EUR s pripadki (drugi odstavek I. točke izreka) in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 6.000 EUR (tretji odstavek I. točke izreka) in sklenilo, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožeči 2.884,39 EUR stroškov postopka, drugotožena stranka pa 1.089,04 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje (II).

3. Odločitev sodišča v delu, ki presega znesek 6.500 EUR iz naslova nepremoženjske škode (vse iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem) izpodbijata toženi stranki. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in dosojeno odškodnino zniža s stroškovno posledico. V obrazložitvi navajata, da trajne posledice niso dokazane, odškodnino za bodoče telesne bolečine je sodišče že priznalo v sklopu odškodnine za duševne bolečine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Po zaključenem bolniškem staležu 30. 4. 2013 tožnica zaradi bolečin ni iskala nikakršne pomoči, niti težave niso evidentirane v njenem zdravstvenem kartonu, kar pomeni, da so bolečine neznatne, saj se po navedbah tožnice dne 15. 11. 2015 ukvarja s športno dejavnostjo eno uro na dan štirikrat do petkrat na teden, kar pomeni, da športnih aktivnosti ni opustila. Odškodnine za isto nepremoženjsko škodo stranka ne more prejeti dvakrat. Izrecno se pritožujeta tudi zoper odmero stroškov postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

**Višina odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti**

5. 9. novembra leta 2012 je tožnica kot krvodajalka pri odvzemu krvi utrpela poškodbo živca pri uvajanju igle v žilo. Sodni izvedenci so bili enotni, da je senzitivni živec v komolčni jamici najverjetneje delno narezan ali natrgan, zato ima slabši občutek od komolčne jamice navzdol. 6. Iz zdravstvene dokumentacije na katero se v izvedenskih mnenjih sklicujejo izvedenci sledi, da je imela tožnica težave do šest mesecev po poškodbi, kolikor je bila tudi v bolniškem staležu. Po aprilu 2013 v zdravstveni dokumentaciji zapisov o morebitnih bolečinah ni. Protibolečinske tablete je tožnica prejela samo decembra 2012. Tudi sicer pri 90 % oškodovancev bolečine izzvenijo v treh mesecih po poškodbi, v 96 % pa v nadaljnjih šestih mesecih.

7. Ker sta zaznavanje dotika in bolečine subjektivna pojava, zdravniki stopnjo prizadetosti objektivizirajo tako, da opravijo elektromiografsko preiskavo, s katero izmerijo odziv poškodovanega živca. Pri tožnici so zaznali le blago nenormalnost, kar pomeni, da je živec popolnoma senzoričen in poškodba ni povzročila razživčenja. Zaradi poškodbe tudi ni pomembno zmanjšana tožničina mišična moč.

8. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 13. 6. 2017 je izvedenec A. A. potrdil, da je v strokovni literaturi opisano, da poškodba senzoričnega živca lahko povzroči tudi bolečino, ni pa potrdil, da bi tožnica bolečine trpela ravno zaradi zatrjevane poškodbe živca, ker je pred predmetnim škodnim dogodkom imela bolečine zaradi katerih je bila obravnavana pri specialistu. Tudi mravljinčenje v roki je v zdravstveni dokumentaciji tožnice omenjeno samo enkrat, zato izvedenec A. A. ocenjuje, da ta težava ne more imeti večjega pomena za tožnico, ki zaradi tega ne išče pomoči niti pri osebnem zdravniku. Izvedenec B. B. je potrdil, da tožnica po zaključku bolniškega staleža 30. 4. 2013 pri obiskih osebnega zdravnika ni navajala težav zaradi okvare živca. 15. 12. 2015 je celo navajala, da se eno uro dnevno štirikrat do petkrat ne teden ukvarja s športom.

9. Da ima tožnica po zaključku zdravljenja, zaradi škodnega dogodka, ki je predmet te pravde, trajno zmanjšane življenjske aktivnosti, nobeden od izvedencev ni potrdil. Zaradi odsotnosti kakršnihkoli zapisov v zdravstveni dokumentaciji, da ima tožnica po zaključku zdravljenja bolečine, ki so v zvezi s poškodbo, ki je predmet tega postopka, izvedenec ni pritrdil, da tožnica po zaključku zdravljenja potrebuje pomoč tretjih oseb pri osebni higieni, oblačenju, nabavi ali pripravi hrane in pri praktičnem delu pouka na delovnem mestu. Izvedenec B. B. meni, da v primeru kadar človek trpi bolečine za njihovo premagovanje poišče ustrezno pomoč, česar pri tožnici ni zaznal. Tudi če bi dejansko šlo za nevropatsko bolečino, jo je mogoče zdraviti fizikalno z ultrazvočno metodo, z metodo elektrostimulacije in pa magnetno stimulacijo. Intenzivne nevropatske bolečine se zdravijo tudi z nesteroidnimi antirevmatiki, a tudi takšnih zapisov v zdravstveni dokumentaciji ni. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče pritrjuje in v celoti sprejema pritožbene navedbe prvo in drugotožene stranke, da tožničina subjektivna izpoved o zmanjšanju življenjskih aktivnosti zaradi nevropatske bolečine, sodni izvedenci niso objektivno potrdili, zato ni dokazano, da trpi trajne posledice poškodbe, ki bi se kazale kot bolečine, ki bi jo omejevale pri vsakdanjih aktivnosti in dejanske podlage za prisojo odškodnine iz naslova trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni, zato je pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek iz tega naslova zavrnilo.

**Višina odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem**

10. Izvedenec B. B. je objektiviziral bolečine po jakosti in času trajanja in izpostavil, da tožnica zatrjuje razmeroma visoko stopnjo jakosti bolečin, a se za zdravljenje ne odloči. Bolečine po zaključku bolniškega staleža v zdravstveni dokumentaciji niso zabeležene. Zato je ocenil, da jakost bolečin pri tožnici ne more biti tako huda, kot to zatrjuje in ocenjuje, da je prvih štirinajst dni po poškodbi konstantno utrpela srednje hude bolečine, nato pa do konca marca 2013 (4 mesece) lahke telesne bolečine konstantno od aprila 2013 do osebnega pregleda pri izvedencu v marcu 2018 lahko, ob večjih obremenitvah občasno tripi lahke do srednje hude bolečine.

11. V času zdravljenja (šest mesecev) je trpela nevšečnosti: 11 x je morala obiskati izbranega osebnega zdravnika, 1 x specialista transfuzijske medicine, 1 x nevrologa, 3 x fiziatra. Na fizikalni terapiji TND je bila skupaj 10 x, nato 11 x UZ, 1o x EMG. V času zdravljenja od . 11. 2012 (datum poškodbe) do 11. 3. 2012 povsem nezmožna za delo (štiri mesece), od 12. 3. 2013 do 30. 4. 2013 pa za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure (dva meseca). Od 1.5. 2013 je tudi kot sledi iz odločbe ZZZS zmožna za delo. V času, ko je bila njena sposobnost zaradi poškodbe zmanjšana je zmogla opravljati enostavnejša opravila, ni pa bila sposobna izvajati težjih in kompleksnejših nalog za katere je potrebno splošno dobro telesno funkcioniranje in ustrezno čustveno stanje, ki ji zagotavlja zadostno motivacijo za izvajanje različnih opravil. 12. Ne gre prezreti, da tožnica hudih telesnih bolečin ni trpela. Stalne srednje hude bolečine so trajale 14 dni. Iz izreka izpodbijane sodne odločbe sledi, da je sodišče tožnici iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem priznalo 7.500 EUR. Iz zbirke Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (Alenka Berger Škrk) sledi, da sodišče v primerih, ko oškodovanci niso trpeli hudih bolečin niti pri zdravljenju ni prihajalo do zapletov nikoli ni priznalo odškodnine, ki bi bila višja kot 6.500 EUR, kar toženi stranki v pritožbi ne izpodbijata (št. V/179, 180, 181). Zato sta pritožbi, ki izpodbijata odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem nad 6.500 EUR utemeljeni in jima je pritožbeno sodišče ugodilo in odškodnino znižalo do višine pripoznanega zneska (358. člen ZPP).

**O stroških postopka**

13. Drugotožena stranka utemeljeno izpostavlja, da tožeča stranka v zvezi z srednje zahtevnim izvensodnim odškodninskim postopkom ne more biti upravičena do količnika 2,5 po tarifni številki 2200 ZodvT, ampak kvečjemu do količnika 1. Zato je pritožbeno sodišče znižalo priznane stroške na 685 EUR in na podlagi 3. alineje iste tarife za znesek 342,50 EUR znižalo nagrado za postopek po tarifni številki 3100. Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 9.797 EUR.

14. Glede na to, da je pritožbeno sodišče znižalo dosojeno odškodnino je temu ustrezno znižalo tudi višino uspeha tožeče stranke v postopku, ki znaša 57 % (po temelju 100 %, po višini 14 %), zato je pritožbeno sodišče od potrebnih stroškov za postopek, priznalo 5.584 EUR, ki sta jih dolžni tožeči stranki solidarno plačati toženi stranki, tožeča pa prvotoženi stranki ob potrebnih stroških 1.302,95 EUR in 43 % uspehu 560,29 EUR, drugotoženi pa 2.687 EUR.

15. Drugotožena stranka je v pritožbenem postopku v celoti uspela, zato ji je tožeča dolžna povrniti vse stroške postopka, ki jih je sodišče skladno z Odvetniško tarifo odmerilo v višini 494,03 EUR. Njihova natančna specifikacija je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu. Prvotožena stranka je priglasila stroške za pritožbo kljub temu, da v ponovljenem postopku ni bila dolžna plačati sodne takse in je tudi ni plačala, višine materialnih stroškov v višini 30 EUR pa ni izkazala, zato do povrnitve stroškov pritožbenega postopka kljub uspehu ni upravičena (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).