Jedro

Zakonitost in pravilnost odločitve ministra, da tožniku (direktorju s področja kulture) za določeno leto ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, je predmet sodne presoje. V sporu je treba najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje tega dela plače, kot so določeni v Pravilniku o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se sklep Ministrstva za ... Republike Slovenije št. ... z dne 3. 10. 2008 odpravi (1. točka) in da tožniku pripada za leto 2007 del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe v višini 6.174,12 EUR (2. točka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.030,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena ZPP. Navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo v vsebinskem smislu. Opozarja, da je sodišče povsem prezrlo dejstvo, da odločitev ministra o predlogu za izdajo soglasja k določitvi dela plače za delovno uspešnost ni bila sprejeta v roku 30 dni in da se za primer neizdaje soglasja v navedenem roku šteje, da je soglasje dano. To je določala Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 37/2007), ki je veljala v spornem obdobju. Sodišče je povzelo navedbe tožnika, da je bil toženi stranki na podlagi letnega poročila za leto 2007 poslan predlog za izdajo soglasja k določitvi dela plače za delovno uspešnost. Dne 1. 7. 2008 je na podlagi zahteve tožene stranke M. poslal pojasnila k realizaciji programa, dne 31. 7. 2008 pa še dodatna pojasnila v zvezi z izdanimi publikacijami. S tem dnem je bilo vlogo za izdajo soglasja šteti za popolno, saj ni bila s strani Ministrstva za ... podana nobena dodatna zahteva po dopolnitvi vloge. Soglasje je minister zavrnil šele z izpodbijanim sklepom, torej po preteku roka. Zato bi moralo sodišče šteti, da je soglasje dano in da tožniku že zgolj na podlagi tega pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti. Napačen je zaključek sodišča, da naj bi bila odločitev o višini plače za delovno uspešnost v izključni pristojnosti ministra za ... in da sodišče nima nobene pravne podlage niti pristojnosti, da bi se spuščalo v to odločitev. Pravilnik o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture natančno določa tako merila kot tudi vrednotenje posameznega merila. Minister je zgolj pristojen, da na podlagi meril iz navedenega Pravilnika določi višino dela plače za delovno uspešnost. Sodišče je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da so bile naloge, določene v programu za leto 2007, opravljene v celoti in v določeni meri tudi presežene. Tudi poročila Sveta M. so bila ustrezno in skrbno izdelana. Začetni program dela za leto 2007 ne more biti odločilni kriterij za uspešnost, saj so državni organi tekom leta 2007 M. naložili dodatne projekte v vrednosti 452.900,00 EUR. Vse projekte je M. pod vodstvom tožnika tudi realiziral. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti in na katero se zgolj pavšalno sklicuje tožnik, ni storilo, vendar je zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

V obravnavanem sporu je glede na postavljeni tožbeni zahtevek predmet presoje zakonitost sklepa Republike Slovenije, Ministrstvo za ... št. ... z dne 3. 10. 2008. Tožena stranka je v tem sklepu dala tožniku pravni pouk. Napotila ga je na neposredno uveljavljanje sodnega varstva v upravnem sporu v 30 dneh od vročitve sklepa. V tem roku je tožnik zoper toženo stranko vložil tožbo pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, ki se je s sklepom opr. št. U 2391/2008-12 z dne 13. 2. 2009 izreklo za stvarno nepristojno in po njegovi pravnomočnosti zadevo odstopilo delovnemu sodišču, ki je nadaljevalo postopek in o zadevi odločilo.

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da tožniku za leto 2007 ne pripada del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, ker ne izpolnjuje pogojev iz Pravilnika o merilih za ugotavljanje uspešnosti direktorjev s področja kulture (Ur. l. RS, št. 28/2006 s spremembami – v nadaljevanju: Pravilnik). Citirani Pravilnik je bil sprejet na podlagi četrtega odstavka 22. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 10. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05 s spremembami – v nadaljevanju: Uredba). Oba pravna predpisa prepuščata ureditev meril za določitev dela plače na podlagi delovne uspešnosti pristojnemu ministru.

Pritožba zmotno zatrjuje, da je zahtevek za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti utemeljen že na podlagi 8. člena Uredbe. Slednja je bila sprejeta na podlagi 11. člena ZSPJS, ki ureja določitev osnovnih plač direktorjev, v prvem odstavku 8. člena pa določa, da se direktorjem v javnih zavodih del plače za redno delovno uspešnost v okvirih, ki jih določa zakon, izplačuje enkrat letno na podlagi poslovnega poročila, in sicer za redno delovno uspešnost v preteklem letu. Ta direktorjem pripada v okviru obsega sredstev, ki so za ta namen zagotovljena (drugi odstavek 8. člena), organ, pristojen za imenovanje direktorja (minister za ...) pa mora pri odločanju o višini dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje ustanovitelja (Republika Slovenija oziroma Vlada Republike Slovenije) oziroma pristojnega ministra (tretji odstavek 8. člena). S to ureditvijo je podrobneje določen postopek izplačila skupnega obsega sredstev za plačilo dela dela plače iz naslova delovne uspešnosti direktorjem v javnem sektorju, s Pravilnikom kot specialnim predpisom pa so urejeni pogoji za pridobitev in odmero dela plače iz naslova delovne uspešnosti posameznemu direktorju s področja kulture. Glede na obrazloženo pritožnik ni upravičen do dela plače delovne uspešnosti neposredno na podlagi Uredbe.

Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti iz naslova izvajanja javne službe in njihovo vrednotenje določa Pravilnik. Ta v prvem odstavku 2. člena višino dela plače za delovno uspešnost direktorja prepušča organu, pristojnem za imenovanje direktorja, na podlagi predpisanih meril, določenih v nadaljnjih členih. Vendar to še ne pomeni, da takšna odločitev ni predmet sodne presoje, pri čemer z izpodbijanim sklepom ministrica za ... niti ni določila višine dela plače. Odločeno je bilo le o tem, da tožniku del plače iz naslova delovne uspešnosti za izvajanje javne službe ne pripada. Zakonitost in pravilnost takšne odločitve pa je predmet sodne presoje. Če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko s sodbo odpravi oziroma razveljavi odločbo tožene stranke in odloči o pravici.

Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da v odločitev ministra, pristojnega za ..., sodišče ne more posegati, so ostala odločilna dejstva nerazjasnjena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na navedeno dopolnitev dokaznega postopka smotrna pred sodiščem prve stopnje in je tako utemeljena razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

V novem sojenju bo moralo sodišče najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje dela plače iz naslova delovne uspešnosti, kot so določeni v drugem odstavku 3. člena Pravilnika. Po tej določbi direktorju pripada del plače, če izpolni vsaj dve merili, določeni v prvem odstavku 3. člena, v skladu z določbami 4. do 7. člena Pravilnika. Če to nista merili izpolnitve letnega programa dela in izpolnitve letnega načrta, morata ti biti realizirani v načrtovanem obsegu. Sodišče bo zato na podlagi že izvedenih dokazov, po potrebi tudi z dodatnim pojasnili s strani predstavnikov tožene stranke, moralo ugotoviti, ali sta bili merili izpolnitve letnega programa dela in letnega finančnega načrta za leto 2007 realizirani v načrtovanem obsegu. V kolikor bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da tožniku del plače za delovno uspešnost iz naslova izvajanja javne službe pripada, bo moralo odločiti še o njegovi višini v skladu z določbami Pravilnika.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.