Jedro

Če do vložitve predloga za obnovo postopka preteče več kot pet let od dneva pravnomočnosti odločbe, ki je bila izdana v prejšnjem postopku, predlog pa tudi ni podan iz razloga po drugi ali četrti točki 394. člena ZPP, se predlog za obnovo postopka zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) predlog tožene stranke za obnovo postopka zavrglo. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožena stranka. Pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, predlaga pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep kot neutemeljen "zavrže" in ga vrne v novo sojenje ali pa samo dovoli obnovo postopka. V pritožbi navaja, da sodišče s stalnim nezakonitim postopanjem, skrivanjem dokumentacije, na kateri je temeljila sodba prejšnjega postopka, onemogoča resnično obravnavanje pred sodiščem in to svoje nezakonito postopanje sprevrača na toženo stranko. Nesporno dejstvo je, da je sodišče proti toženi stranki namerno uporabilo lažni dokument in s tem zlorabilo položaj in kršilo Ustavo in zakone Republike Slovenije. Sklicevanje na to, da je tožena stranka zamudila rok, je navadna laž in komuflaža lastne neodgovornosti sodišča, saj je sodišče spis namerno skrilo, določba 394. člena ZPP pa določa, da se obnovi postopek, če "z nezakonitim postopanjem ... ni bila dana možnost obravnavanjem pred sodiščem". Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 396. člena ZPP, ko je štelo, da je tožena stranka predlog za obnovo postopka vložila prepozno in zato njen predlog zavrglo. Že prvi predlog za obnovo postopka, ki ga je tožena stranka vložila v letu 1997, je sodišče zavrglo kot prepoznega, takšno odločitev pa je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, saj je že ob vložitvi prvega predloga za obnovo postopka minilo več kot pet let, odkar je sodba prejšnjega postopka postala pravnomočna. Tokrat je tožena stranka vložila predlog, ki je po vsebini povsem enak prejšnjemu. Predvsem graja listine, ki so bile podlaga za odločitev sodišča v prejšnjem postopku. Drugačna vsebina listine ali celo njeno izginotje po pravnomočno končanem postopku, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni obnovitveni razlog po drugi niti četrti točki 394. člena ZPP, ki bi toženi stranki edinole dala pravico uveljavljati obnovo po preteku petih let od pravnomočnosti sodne odločbe. Obnovitveni razlog, kot ga tožena stranka uveljavlja, je tudi sicer po vsebini enak razlogu, ki ga je uveljavljala že v prvem predlogu za obnovo postopka, tako da bi bilo v tem smislu zavrženje predloga na mestu že samo zaradi nedovoljenega ponovnega odločanja o isti stvari. Pritožbeno sodišče v namen celovitega odgovora na pritožbo še dodaja, da zatrjevano nezakonito postopanje sodišča pri obnovi spisa ne more pomeniti obnovitvenega razloga po drugi točki 394. člena ZPP in tako tudi ne možnost uveljavljanja obnove postopka po preteku petih let od pravnomočnosti sodbe, ki naj bi se z obnovo postopka spremenila. Tožena stranka namreč ne zatrjuje, da ji ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v prejšnjem postopku, temveč kasneje, ko se je spis izgubil, ne pa tudi obnovil, vse do leta 1997. Za možnost obravnavanja pred sodiščem v tem času, torej po pravnomočnosti sodbe, pa bi morala stranka poskrbeti sama, saj se je po določbi prvega odstavka 201. člena takrat (po letu 1991) veljavnega Sodnega poslovnika za redna sodišča (Ur.l. SRS, št. 26/78), če je bila zadeva končana, spis obnovil samo s posebnim sklepom predsednika sodišča, in sicer, kadar je bil podan zasebni interes le, če je tako zahtevala stranka, ne pa tudi po uradni dolžnosti. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za obnovo postopka pravilno zavrglo, pri čemer tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Na koncu pritožbeno sodišče še dodaja, da je v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev o predlogu za obnovo postopka.