Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Kosmača iz Ljubljane na seji dne 6/10-1994.
Pobuda za oceno ustavnosti 82. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrne.
Pobudnik izpodbija ustavnost obravnavane zakonske določbe, ker meni, da je v nasprotju z 22. členom Ustave, saj enim državljanom daje pravico do ustavne pritožbe in s tem varstvo njihovih pravic pred ustavnim sodiščem, medtem ko drugim to varstvo odreka. Na ta način naj bi bili prizadeti predvsem tisti, ki so jim bile človekove pravice kršene v prejšnjem obdobju, ki je bilo znano po nepriznavanju teh pravic.
Izpodbijana zakonska določba se glasi: "Ustavne pritožbe, vložene do uveljavitve tega zakona, se štejejo kot pravočasne, dovoljene so zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi ustave Republike Slovenije."
Ustavno sodišče je v postopku preizkusa pobude zaprosilo za mnenje službo za zakonodajo Vlade RS. Le-ta v odgovoru na pobudo navaja, da je izpodbijana zakonska določba prehodna določba, ki določa ravnanje Ustavnega sodišča z ustavnimi pritožbami, ki so bile vložene od uvedbe tega instituta z novo Ustavo do uveljavitve Zakona o Ustavnem sodišču. V tem času Ustavno sodišče ni moglo odločati o ustavnih pritožbah, ker ni bilo predpisov glede postopka niti glede meril za sprejetje ustavnih pritožb v obravnavo. Ustava namreč teh vprašanj ne ureja in napotuje na njihovo ureditev z zakonom. V obdobju do uveljavitve Zakona o Ustavnem sodišču je Ustavno sodišče sicer ravnalo v skladu s 7. členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave (Uradni list RS, št. 33/91) in je glede vprašanj postopka in pravnih posledic odločb, ki z Ustavo niso urejena, smiselno uporabljalo prejšnje ustavne in zakonske določbe, vendar le-te niso bile uporabljive za odločanje o ustavnih pritožbah.
Postopek z ustavnimi pritožbami je uredil Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94). Izpodbijana zakonska določba je procesualna norma ustavnosodnega postopka, za katerega nasploh v ustavnem sodstvu velja procesna in organizacijska avtonomija. Ustava (160. člen) je uvedla ustavno pritožbo kot nov institut ustavnosodnega postopka in predvidela zanjo posebna, zakonsko določena merila ter postopek, ki jih je Zakon o Ustavnem sodišču tudi določil. Zakonodajalec je na podlagi ustavnega izhodišča pri podrobnejši ureditvi uveljavljanja tega posebnega novega pravnega sredstva moral določiti tudi ustrezne pogoje in roke za njegovo uveljavljanje; pri tem zakonodajalec vse potencialne vlagatelje ustavne pritožbe enako obravnava. Z opredelitvijo časovne meje za ustavno pritožbo v izpodbijani prehodni določbi zakonodajalec ni kršil ustavnega načela o enakem varstvu pravic in ta določba ni v nasprotju z ustavo.
Zato je Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrnilo.
Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 2. odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez šinkovec, dr. Lovro šturm, Franc Testen, in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k
dr. Tone Jerovšek