Jedro

Zakon ne zahteva, da bi moralo sodišče nediscipliniranega obtoženca na glavno obravnavo vabiti večkrat in šele po mnogokratnih poskusih zagotovitve njegove navzočnosti poseči po prisilnih ukrepih procesnega vodstva. To bi bilo nesprejemljivo in v nasprotju z avtoriteto sodne veje oblasti. Odločilno je, da je bil obtoženec pravilno povabljen na predhodni narok glavne obravnave 14. 7. 2025 in nanj neopravičeno ni prišel (enako na predobravnavni narok 27. 6. 2022), neuspešni pa sta bili dve odrejeni prisilni privedbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obtoženega A. A. odredilo pripor za zagotovitev njegove navzočnosti na glavni obravnavi.

2.Zoper sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica iz razloga "bistvene kršitve določil ZKP". Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo vse potrebne in razumne razloge za odreditev disciplinskega pripora zoper obtoženca. Pravilno je dognalo, da je podan utemeljen sum, izvirajoč iz pravnomočne obtožnice, da naj bi izvršil očitano mu kaznivo dejanje, da je bil v redu povabljen na glavno obravnavo ter da se navzočnosti na glavni obravnavi očitno izmika in na obravnavo noče pristopiti. Prav tako je tehtno zaključilo, da je poleg sorazmernosti osebnega omejevalnega ukrepa razvidna tudi neogibna potrebnost oziroma nujnost omejevalnega ukrepa za potek tega kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvemu sodišču, da so podani vsi pogoji za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.

5.Za preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa ni relevantno, če zagovornica še ni uspela vzpostaviti kontakta z obtožencem. Po tretjem in četrtem odstavku 202. člena v zvezi z drugim odstavkom 307. člena ZKP bo rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odprt tudi po vročitvi sklepa obtožencu, ko bo ta prijet.

6.Pritožbeno sodišče pritrjuje obrazložitvi izpodbijanega sklepa (tč. 3, 5 in zlasti 4), da se obtoženec, tj. kljub temu, da je nedvomno seznanjen z dejstvom, da zoper njega teče kazenski postopek, in je bil tudi opozarjan na posledice neopravičenih izostankov, očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo. Že v procesni fazi predobravnavnega naroka je sicer pristopil na naroka 22. 8. 2019 in 14. 10. 2019, je pa kljub izkazanemu vabilu neopravičeno izostal z naroka 27. 6. 2022 (list. št. 333). Vabilo na narok 27. 6. 2022 mu je bilo vročeno na podlagi 123. člena ZKP, pri čemer iz poročila detektiva (list. št. 329) izhaja, da obtoženec že tedaj ni želel prevzeti pošte niti podpisati vročilnice. Že iz tega razloga tako zbledijo izvajanja zagovornice, da obtoženčev pristop na predobravnavni narok v letu 2019 negira zaključek o njegovem izmikanju sodišču.

7.Vabilo na glavno obravnavo 14. 7. 2025 se je z naslova obtoženčevega stalnega prebivališča vrnilo z oznako "ni dvignil" (list. št. 374 v prilogah E), zato je sodišče odredilo vročanje prek detektiva. Slednji je obtožencu vabilo vročil 16. 6. 2023, tako iz vročilnice (pri list. št. 373) kot iz poročila detektiva (list. št. 376) pa izhaja, da obtoženec ponovno ni želel prevzeti pisanja in podpisati vročilnice ter je bilo vabilo puščeno na naslovu njegovega prebivališča (123. člen ZKP). S tem je bila vročitev vabila na glavno obravnavo (prvi odstavek 120. člena ZKP) opravljena v skladu z zakonom, posledično pa izpolnjen pogoj za odreditev pripora iz drugega odstavka 307. člena ZKP, torej da je bil obtoženec v redu povabljen na glavno obravnavo. Ker na narok ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 307. člena v zvezi s 194. členom ZKP upravičeno odredilo takojšno prisilno privedbo prek PP Šentjur pri Celju, ki pa ni bila realizirana, saj policisti obtoženca niso mogli izslediti ter so ocenili, da se izmika privedbi na sodišče (list. št. 386). Ker je bil obtoženec po puščenem vabilu nedvomno seznanjen z datumom glavne obravnave, svojega izostanka pa ni bil z ničemer opravičil, je razumen zaključek prvega sodišča, da je izostanek mogoče pripisati izmikanju, medtem ko so brez temelja hipotetična izvajanja pritožnice, da številni ljudje delajo cele dneve, tudi v tujini. Okoliščine zaposlitve obtoženca so za presojo izpodbijanega sklepa brezpredmetne, saj bi morebitno zadržanost zaradi zaposlitve obtoženec moral in mogel sporočiti sodišču ter svoj izostanek ustrezno opravičiti, česar pa evidentno ni storil.

8.Upoštevajoč povzete okoliščine je sodišče prve stopnje obtoženčevo navzočnost na glavni obravnavi 15. 9. 2025 poskušalo zagotoviti z odrejeno prisilno privedbo (list. št. 384 - 385), vendar niti ta ukrep ni bil uspešen, saj obtoženec spet ni bil izsleden, ponovljena pa je bila ocena policistov, da se izmika privedbi na sodišče (list. št. 405). Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče obtoženca tudi na narok 15. 9. 2025 najprej vabiti po pošti oziroma po vročevalcu in imeti "izkazano vročitev". Zakon ne zahteva, da bi moralo sodišče nediscipliniranega obtoženca na glavno obravnavo vabiti večkrat in šele po mnogokratnih poskusih zagotovitve njegove navzočnosti poseči po prisilnih ukrepih procesnega vodstva. To bi bilo nesprejemljivo in v nasprotju z avtoriteto sodne veje oblasti. Odločilno je, da je bil obtoženec pravilno povabljen na predhodni narok glavne obravnave 14. 7. 2025 in nanj neopravičeno ni prišel (enako na predobravnavni narok 27. 6. 2022), neuspešni pa sta bili dve odrejeni prisilni privedbi. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da le zaradi nepristopa na eno glavno obravnavo (torej 14. 7. 2025) ni dopustno odrediti pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP, saj pri tem zagovornica ne upošteva vseh nanizanih dejanskih okoliščin kot celote, ki potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da se obtoženec scela dovolj prezentno zavestno in načrtno izogiba sodišču ter pristopu na glavno obravnavo v zadevi, ki jo bo v prihajajočem letu zaznamovalo celo zastaranje kazenskega pregona. Ker milejša ukrepa za zagotovitev navzočnosti obtoženca (vabilo in prisilni privedbi) zaradi njegovega izmikanja nista bila uspešna (tč. 6 izpodbijanega sklepa), je na dlani, da je odreditev t. i. disciplinskega pripora pravilna ter zakonita.

9.Presoja, da se obtoženec očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, je plod vrednotenja konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera. Zato je (že sicer pavšalno) sklicevanje zagovornice na dve odločbi Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča, kjer naj bi bilo poudarjeno "večkratno neprihajanje na glavno obravnavo", brezpredmetno ter v obravnavani zadevi nerelevantno.

10.Glede na navedeno je višje sodišče, ki ni ugotovilo kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 193, 194, 307, 307/1, 307/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.