Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu ZNP in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za obnovo postopka in odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene stroške postopka, ki jih bo odmerilo s posebnim sklepom.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo A. A., s predlogom, da pritožbeno sodišče obnovo postopka dovoli, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da odločitev ni pravilna. V spis je vložil strokovno mnenje B. B., iz katerega izhaja, zakaj je prišlo do napak v geodetskih postopkih. Edini postopek, s katerim so se strinjale vse stranke, je bil izveden v letu 1981, ko je bila določena točka 38, ki je pomenila stik parcel 414/2 in 476 v k. o. X ter parcel 632/3, 632/4 in 1463 v k. o. Y. Tej meritvi je sledila meritev v letu 1992, kjer je bila zarisana nova točka 7, zaradi česar se je zožila javna pot za 1,35 m. Ta točka je zarisana kot stik meje med parcelama 1463 in 632/4, kar je neskladno s postopkom iz leta 1981. Sledila je sodna ureditev meje v letu 1993, ki je z dodatno točko C zožila parcelo 476/1 glede na točko 38 za 0,8 m. Sodišče bi se moralo opredeliti do zgornjih ugotovitev. Če bi predlagatelj v postopku sodeloval, se z meritvijo ne bi strinjal. Prava meja bi morala biti, upoštevaje postopek iz leta 1981, ravna črta med točkama A in C. Zaradi zoženja ceste je pritožniku otežen dostop do njegovih parcel. 3. Na pritožbo sta odgovorila predlagatelja in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi pritožnik predlaga obnovo nepravdnega postopka N 29/93, v katerem se je s sklepom s 17. 9. 1993 uredila meja med parcelama 414/2, k. o. X, v lasti predlagateljev, in parcelo 476/1, k. o. X, v naravi pot, takrat v družbeni lastnini. Pritožnik, ki v tem postopku ni sodeloval, zatrjuje obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, saj mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, čeprav se parceli stikata tudi z njegovo parcelo 632/4, k. o. Y. 6. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v spis in predloženo dokumentacijo, med katero je tudi strokovno mnenje B. B., pravilno ugotovilo, da pritožnikova parcela v času urejanja meje ni mejila na parceli predlagateljev in nasprotne udeleženke. Pritožnik zato ni bil stranka postopka sodne ureditve meje po takrat veljavnem 132. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in se neutemeljeno sklicuje na procesno kršitev nezmožnosti sodelovanja v postopku.
7. Pritožnik v pritožbi obširno povzema spremembo meja na spornem področju, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da že od leta 1992, ko je bila meja v upravnem postopku urejena po uradni dolžnosti, njegova parcela ne meji več na parceli predlagatelja in nasprotne udeleženke. To potrjuje tudi strokovno mnenje, na katerega se sklicuje. Ker glede na navedeno sodna odločba ni posegla v mejne točke njegove parcele, ga sodišče ni bilo dolžno pritegniti v postopek, zato z obnovitvenim razlogom po 2. točki 394. člena ZPP ne more biti uspešen. Dejstvo, da se je s spremembo mejne linije v nepravdnem postopku zožala javna pot, do česar je prišlo z upoštevanjem katastrskih podatkov, sicer kaže na dejanski interes pritožnika za sodelovanje v postopku, ne utemeljuje pa njegovega pravnega interesa in mu ne zagotavlja položaja udeleženca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 35. člena ZPP.