Jedro

V obravnavanem primeru je CSD predlagatelj postopka oziroma ukrepa odvzema otroka staršem (174. člen DZ) in začasne odredbe, zato je treba njegovo "mnenje" upoštevati zgolj kot navedbe predlagatelja. Tudi te imajo sicer glede na določbo 108. člena ZNP-1 dokazno vrednost, kar pa ne velja za vse navedbe. To ne more veljati za navedbe, s katerimi CSD zgolj povzema poročilo rejniške družine, iz katerega naj bi po zaključku prvostopenjskega sodišča izhajalo, da stiki, očitno zaradi dečkovega burnega odziva nanje, motijo njegovo rutino in bivanje v rejniški družini. Te okoliščine že zgolj na podlagi navedbe predlagatelja ni mogoče šteti za verjetno izkazane. Poleg tega navedena okoliščina v nasprotju z drugačnim zaključkom prvostopenjskega sodišča ne more biti že sama po sebi bistvena za omejitev stikov otroka s staršema. To bi bila, če bi npr. vplivala na zdravstveno stanje otroka, ki je srčni bolnik in bi bilo iz tega razloga zanj ogrožujoče, če ima stike več kot dvakrat mesečno po eno uro.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru prve nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi II N 258/2023 z dne 25. 9. 2023 in ugovoru drugega nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi II N 258/2023 z dne 12. 10. 2023 zoper odločitev, da se zavrneta ugovora za določitev stikov mld. A. A. z nasprotnima udeležencema v delu, v katerem je bilo odločeno, da se stiki ne določijo več kot enkrat na dva tedna, ugodi in se sklepa v tem delu razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepoma o začasni odredbi II N 258/2023 z dne 25. 9. 2023 in II N 258/2023 z dne 12. 10. 2023 začasno odvzelo mld. otroka A. A. (roj. ... 2020) nasprotnima udeležencema, otrokovima staršema, ga začasno namestilo v rejniško družino in določilo stike mld. otroka z nasprotnima udeležencema enkrat mesečno v prostorih CSD ob navzočnosti strokovne delavke. Z drugim navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče še odločilo, da se staršema omeji starševska skrb za otrokovo zdravljenje, nego in urejanje vseh stvari povezanih z otrokovim zdravstvenim stanjem in da se za začasno skrbnico v obsegu omejitve upravičenj iz starševske skrbi imenuje rejnikovo ženo. S sklepom II N 258/2023 z dne 8. 1. 2024 je prvostopenjsko sodišče ugovora nasprotnih udeležencev zoper takšno odločitev zavrnilo. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo njuni pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njunemu ugovoru zoper tisti del odločitve, s katero sta bila zavrnjena njuna ugovora, da se stiki z mladoletnim otrokom določijo več kot enkrat mesečno, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku zavarovanja z začasno odredbo je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ugovoroma nasprotnih udeležencev delno ugodilo in stike mladoletnega otroka z nasprotnima udeležencema določilo tako, da se izvajajo enkrat na dva tedna v trajanju ene ure ob navzočnosti strokovne osebe v prostorih CSD B., Enota C. (v nadaljevanju CSD), s tem da se nasprotna udeleženca za dan in uro predhodno dogovorita s strokovnimi delavci omenjenega CSD.

2.Nasprotna udeleženca sta zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Menita, da bi morali stiki potekati vsaj enkrat tedensko v trajanju dveh ur. Izpodbijana odločitev določa nesprejemljivo redke stike. Stiki bi morali potekati ob točno določenih urah in točno določen dan. Dve uri stika na mesec nista dovolj za vzpostavljanje in ohranjanje odnosa, interakcije med otrokom in staršema. Nesprejemljivi so razlogi pod točko 4. obrazložitve, da so tako redki stiki potrebni zato, da se otrok umiri in navadi na okolje v rejniški družini. V rejništvu je že več mesecev, zato je obdobje prilagajanja mimo. Sodišče je tudi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj nasprotnima udeležencema ni omogočilo izjasnitve o mnenju CSD z dne 28. 3. 2024, ki jima je bilo vročeno skupaj z izpodbijanim sklepom. S takšnim postopanjem jima je kršena pravica do izjave, kontradiktornosti postopka in pravica do enakosti v postopku. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v celoti oprlo na navedeno mnenje CSD, glede katerega jima torej ni bila dana možnost izjave. Navajata še, da predlagatelj stike določa ob nerazumnih urah npr. ob 8.00 ali 7.00 uri zjutraj. Takšne zgodnje ure za stike niso primerne, tudi ne z vidika staršev, ki morajo zgodaj zjutraj na vlak, da lahko pridejo v C. Predlagatelj tudi spreminja ure stikov in o tem staršev pravočasno ne obvešča.

3.Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki pa odgovora nanjo ni podal.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmet odločanja v ponovljenem postopku je bila začasna določitev pogostosti stikov mld. A. A. z nasprotnima udeležencema, njegovima staršema. Po njunem mnenju bi morali stiki potekati vsaj enkrat tedensko ob točno določenih urah in dalj kot eno uro. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da so v največjo otrokovo korist stiki, določeni enkrat na dva tedna po eno uro. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da se starša kljub vzpodbudam in usmeritvam strokovne službe ne zmoreta držati dogovorov v zvezi z izvajanjem stikov, da še vedno ne sledita navodilom v zvezi s skrbjo za varnost in zdravje mld. A. A., da imata še vedno zmanjšan uvid v resnost situacije ter manjšo sposobnost samoorganizacije in vztrajnosti glede na A. A. zdravstveno stanje in da ne zaznavata specifike njegovega življenja in njegove oskrbe. Hkrati je povzelo navedbo predlagatelja, da rejniška družina poroča, da je mld. otrok po stikih nevodljiv, da se obnaša razvojno nižje, da kriči, oponira, se divje na glas smeji in se tudi po opozorilih ne more niti ustaviti niti umiriti. Prav tako ima težave pri nekaterih že osvojenih rutinah, kot je uporaba stranišča, pri tem pa so takšna njegova težavna vedenja po vsakem stiku daljša oziroma se stopnjujejo. Zaključilo je, da iz mnenja CSD izhaja, da stiki otroka s staršema motijo njegovo rutino in bivanje v rejniški družini, da pa je treba zaradi ohranitve navezanosti otroka na starše in preprečevanja njegove odtujenosti od njih stike določiti na vsake dva tedna.

6.Bistvena razloga, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, sta torej neustreznost vedenja in ravnanja dečkovih staršev pri izvajanju stikov in negativen vpliv stikov na otrokovo rutino in bivanje v rejniški družini, oba pa izhajata iz mnenja, za katerega je prvostopenjsko sodišče zaprosilo CSD po prejemu (delno) razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča. To je bilo tudi edino procesno dejanje sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku.

7.V skladu z določilom 4. odstavka 98. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) je sodišče dolžno seznaniti udeležence postopka z mnenjem centra za socialno delo. Ta dolžnost sodišča ima podlago v zahtevi po kontradiktornem postopku, ki je izraz ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člene Ustave RS). Po navedeni zahtevi mora biti vsakemu udeležencu sodnega postopka dana možnost, da se seznani s procesnim gradivom in da se o njem izjavi oziroma o njem predstavi svoje stališče. Pritrditi je treba pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo omenjeno določbo postopka, ko v nasprotju z nalogom sodišču, ki izhaja iz zakonske določbe, ni seznanilo nasprotnih udeležencev z mnenjem CSD pred sprejetjem izpodbijane odločitve. S tem je podana bistvena kr
61itev dolo
0db postopka iz 8. todke drugega odstavka 339.
0dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v tem postopku (42.
0len ZNP-1). e iz tega razloga je treba pritoebi ugoditi in sklep sodi1
0da prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti.

8.Sodi1
0de prve stopnje pa je kr
61ilo tudi dolodbo 1. odstavka 98.
0lena ZNP-1, iz katere izhaja, da sodi1
0de pridobi mnenje CSD zgolj, kadar ta ni predlagatelj postopka. V obravnavanem primeru je CSD predlagatelj postopka oziroma ukrepa odvzema otroka star1em (174.
0len Druzinskega zakonika) in zadasne odredbe, zato je treba njegovo "mnenje" upo1tevati zgolj kot navedbe predlagatelja. Tudi te imajo sicer glede na dolodbo 108.
0lena ZNP-1 dokazno vrednost, kar pa ne velja za vse navedbe. To ne more veljati za navedbe, s katerimi CSD zgolj povzema porodilo rejni1ke drueine, iz katerega naj bi po zakljudku prvostopenjskega sodi1
0da izhajalo, da stiki, o
0dno zaradi dedkovega burnega odziva nanje, motijo njegovo rutino in bivanje v rejni1ki drueini. Te okolidine
7ee zgolj na podlagi navedbe predlagatelja ni moeno 1teti za verjetno izkazane. Poleg tega navedena okolidina v nasprotju z drugadnim zakljudkom prvostopenjskega sodi1
0da ne more biti
7ee sama po sebi bistvena za omejitev stikov otroka s star1ema. To bi bila,
0de bi npr. vplivala na zdravstveno stanje otroka, ki je sr
0dni bolnik in bi bilo iz tega razloga zanj ogroeujo
0de,
0de ima stike ve
0d kot dvakrat mese
0dno po eno uro.

9.Glede na navedeno je bilo treba pritoebi ugoditi, sklep sodi1
0da prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in mu zadevo vrniti v nov postopek (3. todka 365.
0lena ZPP v zvezi z 42.
0lenom ZNP-1).

-------------------------------

1Iz spisovnega gradiva izhaja, da jima je vročilo mnenje CSD šele skupaj z vročitvijo izpodbijanega sklepa.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 174 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42, 98, 98/1, 98/4, 108 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.