Jedro

Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti tožničinega izvenzakonskega partnerja.

Izrek

1. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako: - da se odškodnina zviša za 2.000 EUR (prej 479.280 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tako, da se spremenjena sodba sodišča prve stopnje poslej v celoti glasi: "Tožena stranka - zavarovalnica je dolžna plačati tožeči stranki M. S. odškodnino v znesku 16.605,24 EUR (prej 3.979.279 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje in ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.454,18 EUR (prej 348.480 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2004 dalje, v 15-dneh pod izvršbo. V presežku do zneska 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT) se tožbeni zahtevek zavrne." - da se v ostalem pritožba tožene stranke zavrne; - da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pritožbene stroške v znesku 284,33 EUR (prej 68.136 SIT) v 15-dneh pod izvršbo.

2. V ostalem se revizija zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 107,87 EUR (prej 25.850 SIT) v 15-dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Tožničin izvenzakonski partner A. H. se je 10.6.1998 poškodoval v prometni nesreči. Za duševne bolečine zaradi njegove posebno težke invalidnosti je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino v znesku 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje. Toženi stranki je naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v znesku 1.817,73 EUR (prej 435.600 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2004 dalje.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožnici prisodilo odškodnino v znesku 14.605,24 EUR (prej 3.500.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje, v presežku do zneska 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Spremenilo je odločitev o pravdnih stroških in te v znesku 1.230,69 EUR (prej 294.920 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.1.2004 dalje naložilo v plačilo toženi stranki. Tožeči stranki pa je naložilo povrnitev pritožbenih stroškov toženi stranki v znesku 418,13 EUR (prej 100.200 SIT).

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo. Drugostopenjsko sodbo izpodbija glede zavrnjenega zneska odškodnine 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT) in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je tožnici prisojena prenizka odškodnina. Tožničin izvenzakonski partner je v starosti 24-tih let zaradi prometne nesreče postal izjemno težek invalid, ki se lahko giblje le z invalidskim vozičkom. Tožnica je v kritičnem času štela le 24 let in bo ob normalnem teku dogodkov duševne bolečine prenašala še vrsto let. Njene duševne bolečine, v času škodnega dogodka je bila noseča, po prihodu izvenzakonskega partnerja iz bolnišnice pa mu je povila zdravega otroka, so povezane s številnimi odrekanji. Tako tožnica s svojim izvenzakonskim partnerjem in očetom njunega otroka ne more na smučanje, na plavanje, na ples itd.. Prikrajšana je tudi v spolnem življenju, sicer pa vsakodnevno ob pogledu na močno invalidnega in iznakaženega izvenzakonskega partnerja in očeta njunega otroka trpi hude duševne bolečine. Ob pravilnem vrednotenju tožničinih duševnih bolečin in odškodninske individualizacije bi sodišče druge stopnje moralo zavrniti pritožbo tožene stranke in potrditi prvostopenjsko sodbo. Zato tožnica predlaga zvišanje odškodnine.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99-2/2004) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Med strankama ni več sporno, da gre tožnici zaradi posebno težke invalidnosti njenega izvenzakonskega partnerja A. H. na podlagi tretjega in četrtega odstavka 201. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 - 57/89) pravična denarna odškodnina za njene duševne bolečine. Sporna je le višina odškodnine, ki naj bi bila po revizijskih trditvah prisojena v prenizkem znesku.

Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano. Ugotovljeno je, da je tožničinemu partnerju zaradi številnih poškodb po nesreči z dne 10.6.1998 po odstranitvi vranice in po šestih operacijah ostala paraplegija, tako da je posledično hrom z moteno funkcijo uriniranja, odvajanja blata in spolno funkcijo. Potrebuje stalno pomoč tretje osebe za nego, giblje se z invalidskim vozičkom. Do takšne posebno težke invalidnosti je prišlo pri njegovih 24-tih letih. Tudi tožnica je bila ob nesreči stara 24 let. Takrat je bila noseča in je 23.2.1999 rodila skupno hčerko N. Vsi živijo v povezani družinski skupnosti, tožnica nudi partnerju stalno pomoč in oskrbo. Ugotovljeno je hudo tožničino prikrajšanje zaradi nepokretnosti izvenzakonskega partnerja, saj sta onemogočena skupna rekreacija in družabno življenje. Tožnica je prikrajšana v spolnem življenju. Ob opisani prikrajšanosti in stalni pomoči in oskrbi partnerja tožnica ne more v polnem obsegu uresničevati pravic svoje osebnosti, kar glede na starost velja tudi za dolgo bodoče obdobje. Duševne bolečine zaradi vseh prikrajšanj, omejitev in drugih neprijetnosti torej utemeljujejo ustrezno zadoščenje v obliki denarne odškodnine.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za duševne bolečine v zvezi s posebno težko invalidnostjo izvenzakonskega partnerja so v skladu z 200. in 203. členom ZOR načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanje duševnih bolečin ter drugih okoliščin primera. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. V izpodbijani sodbi sta bili obe načeli upoštevani, vendar so bile tožničine duševne bolečine premalo denarno ovrednotene, pa tudi primerljiva sodna praksa ni bila pravilno upoštevana. V primerljivih primerih duševnih bolečin moža ali žene zaradi posebno težke invalidnosti žene ali moža je bila prisojena odškodnina v višini 25 do 27 povprečnih plač (primerjaj zadeve II Ips 784/94, II Ips 285/97 in II Ips 308/2004). V izpodbijani sodbi prisojena odškodnina 14.605,24 EUR (prej 3.500.000 SIT) pomeni 21,4 povprečne plače. Revizijsko sodišče ocenjuje, da so utemeljene revizijske trditve, da je tožnici prisojena prenizka odškodnina. Po prepričanju sodišča opisana merila upravičujejo višjo odškodnino za tožničine duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti njenega partnerja. Zato je ocenilo, da pravilna uporaba materialnega prava v tem primeru terja zvišanje odškodnine za 2.000 EUR (prej 479.280 SIT), tako da gre tožnici odškodnina 16.605,24 EUR (prej 3.979,279 SIT). V tem obsegu je delno ugodeno reviziji (prvi odstavek 380. člena ZPP) in mora torej tožena stranka plačati odškodnino 16.605,24 EUR (prej 3.979.279 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje, višji tožbeni zahtevek pa je neutemeljen. Ker je tožnica v reviziji predlagala zvišanje odškodnine za 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT), je v preostalem delu, ki presega zvišanje za 2.000 EUR (prej 479.280 SIT), revizija neutemeljena (378. člen ZPP).

Zaradi spremembe sodbe glede višine prisojene odškodnine je revizijsko sodišče po drugem odstavku 165. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Prvostopenjsko sodišče je odmerilo pravdne stroške tožeče stranke na 1.817,73 EUR (prej 435.600 SIT). Ker je tožeča stranka uspela približno z 80 %, ji mora tožena stranka povrniti 1.454,18 EUR (prej 348.480 SIT) pravdnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeni stroški tožene stranke so bili odmerjeni na 418,13 EUR (prej 100.200 SIT), glede na dokončno odločitev pa je tožena stranka v pritožbi uspela z 68 %. Zato je bilo treba odločiti, da tožeča stranka povrne toženi stranki 284,33 EUR (prej 68.136 SIT) pritožbenih stroškov.

Vrednost s strani tožnice izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je v reviziji znašala 6.259,39 EUR (prej 1.500.000 SIT). Tožnica je uspela z zvišanjem odškodnine za 2.000 EUR (prej 479.280 SIT), torej z 32 %. Revizijsko sodišče je v skladu z odvetniško tarifo in navedenim uspehom odmerilo revizijske stroške tožeče stranke na 107,87 EUR (prej 25.850 SIT) in jih naložilo v povrnitev toženi stranki.