Jedro

Pri odmeri odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki je posledica kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja, je bistveno, da je neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda. Kot izhaja iz pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, tožnica ni bila opozorjena na možnost, da po operaciji lahko pride do vkleščenja intradigitalnega živca, kar je zelo pogost zaplet pri tovrstnih operacijah Halux valgusa (20%), tak zaplet pa se je pri tožnici tudi uresničil. Zato je bilo treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve, kot druge operacije.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačati tožeči stranki odškodnino v višini 18.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2017 dalje do plačila (točka I izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 79,78 % stroškov pravdnega postopka, tožeča stranka pa toženi stranki 20,22 % stroškov pravdnega postopka (točka III izreka).

2.Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka) iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje previsoko odmerilo višino odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 16.500,00 EUR. Tožnica je imela dva operativna posega in izvedenec za vsako operacijo posebej opisuje bolečine in nevšečnosti, ki jih je imela pri tem. Stalnih zelo hudih oziroma hudih bolečin tožnica ni trpela, po prvi operaciji je imela nekaj dni občasne hude do zmerne telesne bolečine, tako je tudi redno jemala analgetike. Nato je osem tednov trpela občasne zmerne telesne bolečine. Po dveh mesecih, ko je prišlo do utesnitve interdigitalnih živcev, so se pojavile občasno zmerne do lahke bolečine, ki so trajale do revizijskega operativnega posega 21. 7. 2016, to je deset mesecev. Te bolečine so se pojavljale le med gibanjem oziroma obremenjevanjem levega stopala. Zelo podobno, skoraj enako je ocenil izvedenec bolečine takoj po drugi operaciji, torej nekaj dni občasne hude do zmerne telesne bolečine, ko je tudi redno jemala analgetike, nato je osem tednov trpela občasne zmerne telesne bolečine. Kasneje je trpela le občasne blage bolečine, katere se kažejo le v smislu mravljinčenja in slabše občutljivosti in so še prisotne v zelo blagi obliki. Po mnenju toženke gre bolj za nevšečnosti, kot za samo bolečino. Izvedenec je tudi opisal vse nevšečnosti, ki jih je trpela tožnica v času operacije in po njej. Gre za običajne nevšečnosti, ki nastanejo pri operativnem zdravljenju stopala ter kasnejši rehabilitaciji. Sodišče je vse te s strani sodnega izvedenca opisane nevšečnosti povzelo, vendar pa je po mnenju toženke prisojena odškodnina v znesku 16.500,00 EUR pretirana in bi po njenem mnenju primerna odškodnina znašala 11.000,00 EUR.

Tožnica pa se ne pritožuje glede odmerjene odškodnine iz naslova prestanega strahu v višini 2.250,00 EUR in bi tako sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožnici dosoditi odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 13.250,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in prisojeno odškodnino ustrezno zniža. Zahteva povračilo sodne takse za pritožbeni postopek.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe. Prav tako zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo vsa za postopek pravnorelevantna dejstva in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6.V obravnavani zadevi je tožnica zahtevala povračilo nepremoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi medicinske napake in opustitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja zavarovanca tožene stranke. Sodišče prve stopnje je s sodbo III P 122/2019 z dne 19. 1. 2023 tožbeni zahtevek zavrnilo, Višje sodišče v Mariboru pa je z vmesno sodbo I Cp 390/2023 z dne 13. 11. 2023 odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti po temelju ugodilo. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje odločalo le še o višini tožbenega zahtevka in z izpodbijano sodbo tožnici prisodilo odškodnino v znesku 18.750,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Sporna v pritožbenem postopku je zgolj višina odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin.

7.Pri odmeri odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki je posledica kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvenega osebja, je bistveno, da je neizpolnitev oziroma nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti odškodninsko pravno pomembna takrat, ko se uresniči s posegom povezano tveganje, na katerega pacient ni bil opozorjen, pa bi moral biti, in če je iz tako realiziranega tveganja izšla pravno priznana škoda.1 Kot izhaja iz pravnomočne sodbe o temelju zahtevka, tožnica ni bila opozorjena na možnost, da po operaciji lahko pride do vkleščenja intradigitalnega živca, kar je zelo pogost zaplet pri tovrstnih operacijah Halux valgusa (20%), tak zaplet pa se je pri tožnici tudi uresničil. Zato je bilo treba pri odmeri odškodnine upoštevati vse posledice tako prve, kot druge operacije.

8.Tožnica je v posledici prve operacije, ki je bila opravljena 22. 7. 2015 utrpela nekaj dni občasne hude do zmerne telesne bolečine v sprednjem delu levega stopala, nato je 8 tednov trpela občasne zmerne telesne bolečine, ki so bile posledica postopnega obremenjevanja levega stopala, posledičnega otekanja mehkih tkiv in razgibavanja otečenih prstov levega stopala. Po nastanku postoperativne brazgotine z znaki utesnitve interdigitalnih živcev na I MTP sklepu levega palca so bolečine spremenile karakter (pikajoče, mravljinčenje, ... itd.) in so se pojavile občasne zmerne do blage bolečine, ki so trajale 10 mesecev (do revizijskega operativnega posega). Zaradi druge operacije dne 21. 7. 2016, ko so tožnici sprostili zabrazgotinjene notranje digitalne živce na levem palcu, pa je po operaciji nekaj dni imela občasne hude do zmerne telesne bolečine v sprednjem delu levega stopala (v tem času je redno jemala analgetike v obliki tablet). Nato je osem tednov trpela občasne blage in zmerne bolečine, ki so bile posledica postopnega obremenjevanja levega stopala. Bolečine so nato prešle v občasne blage bolečine.

9.Pri tožnici je torej treba zlasti upoštevati dejstvo, da je bilo bolečinsko obdobje, sicer občasnih bolečin, zelo dolgo. Bolečine so se začele po prvi operaciji, in so trajale še nekaj časa po drugi operaciji več kot 8 tednov, nato pa so prešle v občasne blage, ki se kažejo kot mravljinčavost in slabša občutljivost notranjega dela levega palca in so v zelo blagi obliki prisotne še sedaj, kot je ugotovil sodni izvedenec in o čemer je izpovedala tožnica.

10.Pri prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin pa niso bistvene zgolj bolečine, ki jih posameznik utrpi ob in po škodnem dogodku, temveč tudi številne nevšečnosti med zdravljenjem, ki jim je oškodovanec zaradi zdravljenja izpostavljen.2 Tožnica je v posledici prve operacije utrpela naslednje nevšečnosti med zdravljenjem: spinalna anestezija, intravenozna aplikacija antibiotikov in analgetikov v času operacije in takoj po njej, antitrombotična zaščita s Fraxiparinom v obliki subkutanih injekcij 7x, nošnja posebnega čevlja 8 tednov, bergle 6 tednov, odstranitev kožnih sponk, prevezi pri osebnem zdravniku 4x, rtg levega stopala, rtg pljuč 3x, kontrolni pregledi pri ortopedu 3x, odstranitev žice iz drugega prsta, fizikalna terapija, pregled pri fiziatru, pregled pri kirurgu, analgetiki v obliki tablet redno 2 tedna in občasno in jemanje antibiotikov v obliki tablet 1 teden. V času druge operacije pa lokalno anestezijo, intravenozno aplikacijo antibiotikov in analgetikov v času operacije, nošnja posebnega čevlja 4 tedne, odstranitev kožnih šivov, prevezi pri osebnem zdravniku 4x, kontrolni pregledi pri ortopedu 2x in analgetiki v obliki tablet občasno.

11.Prav tako je v skladu s 182. členom OZ treba upoštevati tudi bodočo škodo, torej tudi bodoče telesne bolečine in morebitne nevšečnosti.3 Tako pritožbeno sodišče, upoštevaje ugotovitve sodnega izvedenca, da tožnica še vedno trpi občasne blage bolečine in nevšečnosti, ki se kažejo v mravljinčenju in slabši občutljivosti notranjega dela levega palca, in upoštevaje vse zgoraj obrazloženo, ocenjuje, da je odškodnina, ki jo je odmerilo sodišče prve stopnje iz naslova telesnih bolečin v višini 16.500,00 EUR, primerna denarna odškodnina.

12.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici skupaj dosodilo odškodnino v znesku 18.750,00 EUR (upoštevaje znesek 2.250,00 EUR za strah), kar predstavlja 12,3 kratnik povprečne neto mesečne plače v Republiki Sloveniji,4 pa materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnica pa ni upravičena do povračila stroškov sestave odgovora na pritožbo, saj z navedbami v njem ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča in zato ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1Tako sodba VSRS II Ips 207/2015 z dne 14. 1. 2016 in v njej citirane odločbe VSRS II Ips 342/2014, II Ips 99/2006 in II Ips 94/2015, II Ips 342/2016, II Ips 99/2006, II Ips 72/2009 in II Ips 174/2012.

2V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se najrazličnejše nevšečnosti med zdravljenjem (npr. krajša nezavest, hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij, infiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzije, transfuzije, injekcije, previjanje ran, odstranitev šivov, uporaba invalidskega vozička in bergel, bolniški stalež, obiskovanje ambulante, fizioterapija itd.), ki jih trpi oškodovanec, obravnavajo v okviru odškodnine za telesne bolečine (tako Dunja Jadek Pensa v Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), 1. knjiga, 1-189 člen, GVZ Založba, Ljubljana 2003, komentar k 179. členu, str. 1025).

3Oškodovancu namreč pripada odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo v okviru zahtevka za posamezno vrsto škode (182. člen OZ), kar velja tudi v primeru telesnih bolečin, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bodo trajale tudi v prihodnosti (tako Dunja Jadek Pensa v Obligacijski zakonik s komentarjem (Splošni del), 1. knjiga, 1. - 189. člen, GVZ Založba, Ljubljana 2003, komentar k 179. členu, stran 1026).

4Primerna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmerja na dan izdaje prvostopenjske sodbe, kar v obravnavani zadevi predstavlja datum 6. 11. 2024, ko je sodišče prve stopnje lahko upoštevalo povprečno neto mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2024, ki je tedaj znašala 1.514,49 EUR.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 179, 182

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.