Jedro

Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče.

Izrek

1. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške v zvezi z izpodbijanjem sklepa.

2. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanjem sodbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Po prejemu sodbe prvostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pritožbo zoper sodbo. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom VI Pg 191/97-15 z dne 1.2.2000 toženkin predlog zavrnilo, zoper ta sklep pa se je tožena stranka pritožila in navedla, da je sodišče na narok za glavno obravnavo ni povabilo. Sicer pa je poleg predloga za vrnitev v prejšnje stanje vložila tudi pritožbo zoper sodbo, kar je prvostopenjsko sodišče spregledalo. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, da sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljevala z dejstvom, da je sodišče ni povabilo na razpisani narok za glavno obravnavo, zato se ga tudi ni udeležila.

Po 1. odst. 117. čl. ZPP lahko sodišče stranki, ki je zamudila narok, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka narok zamudila iz opravičenega vzroka. Da bi bilo mogoče sploh govoriti o zamudi stranke, pa mora biti predhodno v redu, skladno z določili ZPP, povabljena na narok. Ker tožena stranka prav slednje dejstvo v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izpodbija in uveljavlja kot opravičljiv razlog za zamudo naroka, je navedeni razlog lahko le razlog za pritožbo zoper sodbo, ne pa razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Če se namreč izkaže za resnično njena trditev, da na narok za glavno obravnavo ni bila v redu povabljena oziroma da vabila ni prejela, o njeni zamudi naroka sploh ni mogoče govoriti. Tedaj ne gre za zamudo, ki bi bila posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani, pač pa za kršitev pravil pravdnega postopka, ki jo je zagrešilo sodišče. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ker v njem ni navedla tistih razlogov, ki bi utemeljevali njen predlog. Na podlagi 2. tč. 380. čl. ZPP je bilo zato potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo zoper izpdobijani sklep ni uspela, zato mora skladno s 1. odst. 154. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP sama nositi svoje pritožbene stroške, ki so ji nastali zaradi vložene pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Zaradi neuspešnega uveljavljanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je "oživela" prvotno podrejeno vložena pritožba zoper sodbo opr.št. VI Pg 191/97-11 z dne 25.11.1998, v kateri poleg trditev o tem, da na narok ni bila vabljena, tožena stranka navaja še vrsto novih dejstev, ki jih v prvostopnem postopku ni navajala. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je v odgovoru predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je najprej preizkusilo trditve tožene stranke, da na narok za glavno obravnavo z dne 25.11.1998 ni bila vabljena. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je tožena stranka sklep o izvršbi (list.št. 3), sklep o razveljavitvi izvršilnega sklepa v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena (list.št. 6) in izpodbijano sodbo (list.št. 13-14) prejela na naslovu "Cesta VI/6". Tožena stranka torej očitno svojega sedeža ni preselila na nov naslov, zato ni bilo razlogov za postopanje po 145. čl. ZPP.

Ker pa vabila na narok za glavno obravnavo za dne 25.11.1998 toženi stranki pošta ni vročila, se je sodišče poslužilo vročanja po sodnem kurirju. Iz zaznambe sodnega kurirja (pripete pri list.št. 11) pa izhaja, da toženi stranki ni bilo mogoče vročiti vabila, ker je na znanem naslovu blok in tožena stranka na njem ni omenjena. Take ugotovitve sodnega kurirja ni mogoče interpretirati kot toženkino odklonitev sprejema sodnega pisanja, ki bi utemeljevala postopanje po 144. čl. ZPP, zlasti še ob zgornjih ugotovitvah, da so bile vse dosedanje sodne odločbe v tem postopku toženi stranki po pošti vročene na znanem naslovu: "Cesta VI/6". Zato tudi ni bilo podlage za nabitje vabila toženi stranki na vrata po 144. čl. ZPP. Ker vročitev vabila toženi stranki na glavno obravnavo ni bila opravljena skladno z določili ZPP, toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP). Na podlagi 1. odst. 369. čl. ZPP je bilo zato potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s pritožbo zoper sodbo temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 438. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 26/99).