Iz SZ-1, Pravilnika, javnega razpisa in obrazca, na katerem prosilci oddajo vlogo, izhaja, da za upoštevanje otrok kot ožjih družinskih članov ne zadostuje, da zanje starš plačuje preživnino (jih preživlja), če starš (prijavitelj) in otroci niso del istega (skupnega) gospodinjstva. Zato pogoja preživljanja, kot ga določa javni razpis, ni mogoče razumeti na način, da bi se otroci, za katere starš zgolj plačuje preživnino, lahko upoštevali kot njegovi ožji družinski člani za namene javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 480 točk in se uvrsti na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležene in varščine - lista A2. Stanovanja bodo zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2, ki so dosegli nad vključno 590 točk, vsem ostalim, ki so dosegli manjše število točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno.
2.Odločitev je bila sprejeta v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča I U 723/2020-31 z dne 1. 2. 2022, ki je v prvotnem postopku ugotovilo procesno kršitev glede obrazložitve odločbe, in sicer kršitev 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravno sodišče je v navedeni sodbi odločilo, da je toženka šele v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah pojasnila razloge, zakaj je tožnika obravnavala kot samsko osebo in navedla pravno podlago za vrednotenje njegove vloge pri točkah 5 in 9 predmetnega javnega razpisa. Ker bi ti razlogi morali biti vsebovani v obrazložitvi izpodbijanega akta, kar bi sodišču omogočilo preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, pa niso bili, je sodišče razsodilo, da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
3.V ponovljenem postopku je toženka sprejela enako odločitev kot v prvotnem postopku in je tožnika ponovno štela za samsko osebo. Pri tem iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik razvezan in da njegovi trije otroci prebivajo pri materi v neprofitnem stanovanju toženke. Tožnik zanje plačuje preživnino, otroci pa ga redno obiskujejo. Tožnik glede na ugotovljeno ni v življenjski skupnosti z otroki. Družino oz. življenjsko skupnost v konkretnem primeru namreč tvorijo otroci skupaj z mamo, ki so ji bili zaupani v varstvo in vzgojo. Zato je nepravilno tožnikovo stališče, da je kot oče upravičen do točk po postavkah, ki se nanašajo na otroke, dokler jih je dolžan preživljati ali ima z njimi pravico do stikov. Po mnenju toženke takšna razlaga razpisnih pogojev ni pravilna, saj bi pomenila, da je razlika med starši, ki živijo skupaj z otroki, in starši, ki ne živijo skupaj, brezpredmetna. Navedeno bi bilo tudi v nasprotju z racionalno izrabo stanovanjskega fonda, ki je omejen in s katerim je potrebno pokriti stanovanjske potrebe čim večjega števila oseb. Vsi trije otroci so namreč že uporabniki neprofitnega stanovanja na naslovu Bobrova ulica 5 v Ljubljani. Upoštevanje tožnikovega stališča bi pomenilo, da bi bilo treba tako prosilcu kot materi otrok zagotoviti vsakemu stanovanje po površini, primerno za štiri osebe. Tožnik glede na navedeno ne more biti obravnavan enako kot starši, ki živijo skupaj z otroki oziroma starši, ki so jim bili otroci dodeljeni v skupno varstvo in vzgojo. Gre za kvalitativno razliko, zaradi katere ga je treba obravnavati drugače. Pri tem se sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča in ureditev socialnih pravic v področni zakonodaji.
4.Tožnik je zoper tako odločitev vložil pritožbo, ki jo je župan Mestne občine Ljubljana zavrnil in pritrdil razlogom prvostopenjskega organa.
Povzetek navedb strank v postopku
5.Tožnik trdi, da toženka pri točkovanju ni upoštevala števila otrok, invalidnosti enega otroka in statusa družine z večjim številom otrok. Razlog za to je, ker ni izkazal, da bi mu bili otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo. V tej zvezi pogoji v 18. javnem razpisu niso bili določeni oziroma niso bili določeni na način, kot ga tolmači toženka, niti ne na način, da bi bilo to jasno vsakemu povprečnemu državljanu, ki ni dolžan tolmačiti in primerjati predpisov na način, kot to stori toženka. V razpisnih pogojih ni bilo navedeno, da se otroci upoštevajo samo prosilcu kot staršu, ki so mu bili otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo oziroma nad katerimi imata z nekdanjim partnerjem dogovorjeno skupno skrbništvo. Prav tako v razpisu ni bilo navedeno, da je prosilec dolžan predložiti odločbo o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo. V 18. javnem razpisu je bilo v vlogi (na predpisanem obrazcu) pod točko 3. navedeno, da se med ožje družinske člane med drugim štejejo otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati. Razpisni pogoji niso pravni predpisi, kot to zmotno tolmači toženka, temveč pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da dosežejo določeno število točk po posameznih predpostavkah. Ti pogoji morajo biti jasni in določljivi in to na način, da jih razume vsak povprečen državljan. Kot je ugotovilo že naslovno sodišče v zadevi I U 723/2020, ni pravne podlage za odrekanje točk tožniku, ki je izpolnjeval vse razpisne pogoje po prej navedenih postavkah.
6.Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.
7.Stranki sta predložili še vsaka po tri pripravljalne vloge, v katerih sta vztrajali pri svojih stališčih in že povzeti argumentaciji.
K I. točki izreka
8.Tožba ni utemeljena.
9.Predmet sodne presoje je odločba toženke, s katero je bilo odločeno, da je tožnik na javnem razpisu dosegel 480 točk, s čimer je bil uvrščen na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2, pri čemer bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem upravičencem, uvrščenih na prednostno listo A2 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 590 točk.
10.Pogoji oddaje javnih najemnih stanovanj so določeni v 87. členu Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), dodatno pa tudi v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) ter v vsakokratnem javnem razpisu. V 18. javnega razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) so bili tako opredeljeni razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmerij prosilcev ter razpisni postopek, ki so podlaga za odločitev.
11.Tožnik je v svoji vlogi pod točko I. 3. Podatki o drugih ožjih družinskih članih prosilca, za katere velja medsebojna dolžnost preživljanja, vnesel podatke o otrocih ter v tej zvezi uveljavljal dodatno število točk, in sicer (glede na tožbene navedbe) dodatnih 90 točk po postavki 5.1 (število mladoletnih otrok), 50 točk pri postavki 9.1. (družine z večjim številom otrok) in 80 točk pri postavki 10.1.1. (invalidnost otroka). Toženka otrok ni upoštevala, ker so bili ti dodeljeni v varstvo in vzgojo njihovi materi, tožnikovi nekdanji ženi.
12.SZ-1 v prvem odstavku 11. člena določa, da so ožji družinski člani po tem zakonu zakonec lastnika ali oseba, s katero lastnik živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Dodatno je v opombi k 3. točki vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem našteto, kdo šteje za ožje družinske člane prosilčevega gospodinjstva, in sicer so to med drugim otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati. Toženka je navedeni pravni standard (ožji družinski član gospodinjstva) napolnila na način, da mora iti za družino oziroma življenjsko skupnost prosilca in otrok, kot to določajo splošne določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadelavanju ZZZDR, glej 2. in 105. člen) in Družinskega zakona (v nadaljevanju ZD, glej 2. in 138. člen). V primeru ločenih staršev je ta pogoj po stališču toženke izpolnjen takrat, ko so otroci zaupani v varstvo in vzgojo prosilcu (tj. prijavitelju na javni razpis) oziroma če imata starša deljeno skrbništvo. V primeru, ko so otroci zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev, drugi pa zanje plačuje preživnino in ima z njimi stike, lahko otroke kot ožje družinske člane gospodinjstva v smislu razpisnih pogojev uveljavlja zgolj eden od staršev, to je tisti, ki so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo in pri katerem tudi dejansko živijo.
13.Tožnik ima prav, da javni razpis ni predpis, kar pa ne pomeni, da razpisni pogoji ne morejo biti predmet razlage. V skladu s sodno prakso so javni razpisi splošni javnopravni akti, ki so skupaj z zakonom podlaga za izdajo upravnih aktov, njegove norme so torej javnopravne narave in s tem tudi predmet presoje sodišča v upravnem sporu (2. člen ZUS-1). Pri tem drži, da morajo biti razpisni pogoji vnaprej določeni in jasni, kar pa ne pomeni, da je upoštevna zgolj jezikovna razlaga, ampak tudi ostale uveljavljene metode razlage v pravu, pri tem pa je treba izhajati predvsem iz namena javnega razpisa. V konkretnem primeru je namen dodeljevanja neprofitnih stanovanj v povečanju dostopnosti do stanovanj in z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših, invalidnih oseb in drugih ranljivih skupin prebivalstva. V tej zvezi toženka utemeljeno opozarja tudi na omejenost števila stanovanjskih enot, namenjenih neprofitnemu oddajanju v najem, in na pomen njihove racionalne uporabe z namenom pokritja stanovanjskih potreb čim večjega števila oseb.
14.Da se poleg prosilca v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja upoštevajo tudi njegovi družinski člani, za katere obstaja dolžnost preživljanja, jasno izhaja tako iz zakona, konkretno iz drugega odstavka 87. člena SZ-1, ki določa upravičence do najema javnega najemnega stanovanja, kot tudi iz Pravilnika, samega javnega razpisa in obrazca, na katerem prosilci oddajo vlogo. Pri tem se upoštevajo zgolj tisti ožji družinski člani, ki jih prosilec preživlja in so del prosilčevega gospodinjstva. Gre torej za dva pogoja, ki sta navedena v opombi k 3. točki vloge. Enako izhaja iz Pravilnika, ki pojem gospodinjstva definira v 3. členu, v katerem je določeno, da se kot gospodinjstvo štejejo prosilec in osebe, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (tretja alineja prvega odstavka 3. člena Pravilnika). Iz navodil za izpolnjevanje vloge k točki I. nadalje izhaja, da se lahko dodeli stanovanje le prosilcu in osebam, za katere obstaja dolžnost preživljanja. V vlogo se tako vpisuje zgolj osebe, ki sodelujejo na razpisu skupaj z prosilcem - osebe, ki se bodo v primeru uspeha s prosilcem vselile v dodeljeno stanovanje.
15.Iz SZ-1, Pravilnika, javnega razpisa in obrazca, na katerem prosilci oddajo vlogo, torej jasno izhaja, da za upoštevanje otrok kot ožjih družinskih članov ne zadostuje, da zanje starš plačuje preživnino (jih preživlja), če starš (prijavitelj) in otroci niso del istega (skupnega) gospodinjstva. Zato pogoja preživljanja, kot ga določa javni razpis, ni mogoče razumeti na način, da bi se otroci, za katere starš zgolj plačuje preživnino, lahko upoštevali kot njegovi ožji družinski člani za namene javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Ker je velikost oziroma površina stanovanja (štirinajsti odstavek 87. b člena SZ-1 in 14. člen Pravilnika, ki določa površinske normative), ki se dodeli prosilcu, pogojena s številom članov gospodinjstva, je navedeni pogoj, torej da družinski člani dejansko živijo s prosilcem, logičen in v vsebinski povezavi z namenom javnega razpisa, torej da se družini zagotovi ustrezno in primerno stanovanje ter tako reši njen stanovanjski problem. Manjšim družinam se dodeli manjše stanovanje, večjim pa večje, zato je število članov gospodinjstva pomembna okoliščina, določena kot pogoj za upoštevanje družinskih članov (otrok) pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem.
16.Za primer razvezanih staršev, ko so otroci dodeljeni enemu staršu v vzgojo in varstvo, drugi pa zanje plačuje preživnino in ima z njimi redne stike, kot je to v obravnavanem primeru, ne javni razpis ne drugi predpisi izrecno ne določajo, da otroci štejejo za člane gospodinjstva obeh staršev. Po presoji sodišča bi bila razlaga razpisnega pogoja, po kateri bi se otroci kot ožji družinski člani upoštevali obema staršema, čeprav dejansko živijo pri enem, z drugim pa ima z njimi (zgolj) stike, nelogična in bi privedla do neenake obravnave prijaviteljev. Zato se je toženka ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč pravilno oprla in razlagala določbe SZ-1, Pravilnika in javnega razpisa, ter se v potrditev svojega stališča tudi analogno oprla na ureditev na socialnem področju, konkretno na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), ki v 1. točki 11. člena določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
17.Toženka je torej v zgoraj citiranih zakonskih določbah imela pravno podlago za odločitev, da tožnik za namene javnega razpisa šteje za samsko osebo in da torej otroci niso del njegovega gospodinjstva. V dejanskem pogledu namreč ni sporno, da so otroci dodeljeni mami v varstvo in vzgojo, da dejansko živijo z njo na naslovu ..., ki je njihov naslov stalnega prebivališča, v neprofitnem stanovanju toženke.
18.Pojem družine, kot jo definira področna zakonodaja in Evropska konvencija o o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), torej za odločitev sodišča v tej zadevi ni bistven. Zato se sodišče ne opredeljuje do tožbenih navedb v tej zvezi. Po že navedenem je po presoji sodišča za upoštevanje otrok kot ožjih družinskih članov prosilca pri kandidiranju na javni razpis za neprofitno stanovanje pomembno to, da jih prosilec preživlja in da z njimi dejansko živi v istem gospodinjstvu.
-Sodna praksa, na katero se sklicuje toženka, potrjuje takšno stališče. Drži, da sodba I U 38/2012 z dne 8. 1. 2013 razen tega, da je bila tožnica samska oseba, nima ničesar skupnega z obravnavano zadevo, v sodbi IU 1151/2015 z dne 13. 4. 2016 pa je sodi610de obravnavalo to7ebo to7nika, katerega otrok 61e ni bil dodeljen nobenemu star61u v varstvo in vzgojo, je pa imel stike z o0detom, dejansko pa je 7evel pri materi in ne to7niku (o0de oz. prosilec). V tej zadevi je sodi610de potrdilo stali610de to7enke, da je treba upo61tevati, da za otroka za0dasno skrbi mati in da 7eivi pri njej, zato ga ni mo7eno upo61tevati za namene javnega razpisa kot dru7inskega 0dlana pri o0detu.
-Bistvo javnih razpisov je, da se razpisni pogoji razlagajo enako za vse prijavitelje na razpis in da torej vsi prijavitelji kandidirajo za javna stanovanja pod enakimi pogoji. Zgolj pav61alna navedba v to7bi, da to7enka spornega pogoja ni uporabila enako pri vseh prosilcih, 0demur to7enka ugovarja, po presoji sodi610da ne zadostuje za druga0dno odlo0ditev.
-To7enka tudi ni odlo0dila v nasprotju s sodbo tega sodi610da I U 723/2020-31 z dne 1. 2. 2022. Nosilni razlog sodi610da v prej61njem postopku je namre0d bil, da to7enka ni obrazlo7eila, zakaj pri to0dkovanju ni upo61tevala to7nikovih otrok (oziroma je razloge za to navedla 61ele v odgovoru na to7bo) in na kak61ni pravni podlagi jih ni upo61tevala (glej 12., 13. in 14. to0dko obrazlo7eitve sodbe). Izpodbijano odlo0dbo je odpravilo na podlagi 2. in 3. to0dke prvega odstavka 64. 0dlena ZUS-1, torej zaradi kr61itve pravil postopka in zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne iz razloga po 4. to0dki prvega odstavka 64. 0dlena ZUS-1, tj. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V sodbi tako ni stali610da, ki ga zastopa to7nik, in sicer da je upravi0den do dodatnih to0dk za otroke iz razloga, ker zanje pla0duje pre7eivnino (jih pre7eivlja), zato do odstopa od stali610da iz predhodno izdane sodbe ni moglo priti.
-S tem je sodi610de odgovorilo na bistvene to7bene ugovore, ki so relevantni za odlo0ditev v zadevi. Stranki sta v pripravljalnih vlogah dodatno navajali 61e vrsto argumentov, ki za odlo0ditev niso pomembni, zato se sodi610de do njih izrecno ne opredeljuje, kolikor ni odgovor nanje razviden 7ee iz zgornje obrazlo7eitve.
-Glede na navedeno je izpodbijana odlo0dba pravilna in zakonita, to7bene navedbe pa neutemeljene, zato je sodi610de to7bo zavrnilo na podlagi 63. 0dlena ZUS-1.
-Sodi610de je odlo0dilo brez glavne obravnave, ker dejstva, ki so bila za odlo0ditev pravno relevantna glede na uporabljeno materialnopravno podlago, niso bila sporna (da ima to7nik tri otroke, da so ti zaupani v varstvo in vzgoji materi, da ima to7nik z njimi stike in pla0duje pre7eivnino, da otroci dejansko 7eivijo z mamo), temve0d je 61lo za vpra61anje uporabe oziroma razlage materialnega prava (prvi odstavek 59. 0dlena ZUS-1).
-Odlo0ditev o stro61kih postopka temelji na 0detvrtem odstavku 25. 0dlena ZUS-1, po katerem v primeru, 0de sodi610de to7bo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stro61ke postopka.