21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 747/2005 z dne 12. 10. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 155/2002 z dne 8. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v pravdnem postopku razsodilo, da ostane v veljavi plačilni nalog, s katerim je pritožniku (v pravdi tožencu) naloženo, naj tožeči stranki (zavarovalnici) plača 53.192 SIT z zamudnimi obrestmi, kolikor je slednja iz naslova pritožnikovega zavarovanja avtomobilske odgovornosti plačala oškodovancu. Pritožnik se je zoper sodbo pritožil. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je zapisalo, da tožeča stranka ni neobstoječa pravna oseba, pač pa je bila v predlogu za izdajo plačilnega naloga zgolj nepravilno označena. Pojasnilo je, da so pooblaščenke pravne osebe, ki so vložile predlog za izdajo plačilnega naloga, nepravilen naziv tožeče stranke s pisno vlogo popravile.

2.Pritožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga zoper njo ustavno pritožbo. V njej zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Navaja, da je predlog za izdajo plačilnega naloga vložila območna oziroma poslovna enota zavarovalnice – delniške družbe. Pojasnjuje, zakaj niti poslovna niti območna enota nista pravni osebi. Takšna naj bi bila tudi sodna praksa, v njegovem primeru pa naj bi sodišče odločilo drugače. Po njegovem mnenju tožeča stranka naziva ni nikoli uradno spremenila; le v eni od njenih pripravljalnih vlog naj bi se pojavil zapis zavarovalnice kot delniške družbe. Opozarja, da bi sodišče o spremembi tožbe moralo odločiti s sklepom.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijane odločitve, izdane v sporu majhne vrednosti, je obveznost plačila 53.192 SIT (221,97 EUR) z zamudnimi obrestmi. Ustavno sodišče ocenjuje, da plačilo tega zneska za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger