Jedro

Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč objektivno upravičeni razlogi, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožena stranka pri izbiri kandidata za delovno mesto učitelja violončela kršila prepoved diskriminacije in je zato tožniku dolžna plačati odškodnino v višini 1,500.000,00 SIT. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka štirikrat objavila prosto delovno mesto profesorja za godala, poučevanje violončela (17. 6. 2003, 25. 7. 2003, 19. 8. 2003 in 26. 8. 2003) in da se je tožnik prijavil na vse štiri. Tožnik je diskriminatorno ravnanje utemeljeval s tem, da ni bil izbran kljub izpolnjevanju pogojev, medtem ko izbrana kandidatka pogojev ni izpolnjevala. To pa ni okoliščina, ki jo določa 6. člen ZDR.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Ravnatelj tožene stranke je pojasnil razloge za tolikokratno ponavljanje razpisa, razloge za neizbiro tožnika in tudi, da na to ni vplivala tožnikova narodnost. Pri toženi stranki so zaposleni pedagogi različnih nacionalnosti. Po presoji sodišča dejstvo izbire kandidatke, ki jo je tožena stranka štela za primernejšo, ne predstavlja obstoja diskriminacije na podlagi 6. člena ZDR.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. "Ocenjuje", da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pri prepovedi diskriminacije iz 6. člena ZDR velja obrnjeno dokazno breme. Tožnik je makedonske nacionalnosti, sicer slovenski državljan, ki je v Slovenijo prišel leta 1989. Na posredno diskriminacijo kaže podatek, da je tožena stranka kar štirikrat ponovila razpis v kratkem časovnem obdobju, na vsakega se je tožnik prijavil, vendar ni bil izbran. Izbrana je bila kandidatka, ki ni izpolnjevala pogojev in to za določen čas, s čimer ji je bil posredno omogočen dodatni rok za opravo strokovnega izpita. Po določbah ZOFVI je bila glede na prijavo kandidata, ki je izpolnjeval pogoje, tudi sklenitev delovnega razmerja za določen čas nezakonita. Tožnik tudi "pogreša ustrezno razlogovanje" o svoji odločitvi, da se je izrecno odpovedal svojim honorarnim aktivnostim. V nasprotju z zatrjevanjem ravnatelja o nediskriminarnosti, ker je pri toženi stranki zaposlenih več pedagogov različnih nacionalnosti, je dejstvo, da je tajnica ravnatelja revidenta spraševala, na kateri akademiji je diplomiral. Tožena stranka tožniku nikoli ni pojasnila, zaradi katerih razlogov ni bil izbran, pri čemer s tožnikom sploh ni opravila nobenega razgovora.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Bistveno kršitev določb pravdnega postopka uveljavlja tožnik le na splošno, iz utemeljitve pa izhaja, da smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP: da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Vendar po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba te pomanjkljivosti nima. Ima razloge o vseh dejstvih, ki so za odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku odločilni, zato jo je mogoče preizkusiti. Ali je odločitev tudi pravilna in zakonita, pa sodi v okvir presoje pravilne uporabe materialnega prava.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Po določbi prvega odstavka 6. člena ZDR delodajalec ne sme iskalca zaposlitve (kandidata) postavljati v neenakopraven položaj zaradi njegovih osebnih okoliščin. Te okoliščine so naštete primeroma, med njimi tudi nacionalno poreklo (nacionalnost, narodnost). Kandidat, ki zatrjuje v sodnem postopku (dopustno je neposredno sodno varstvo po petem odstavku 204. člena ZDR) kršitev prepovedi diskriminacije, mora navesti dejstva, ki opravičujejo tako domnevo (četrti odstavek 6. člena ZDR). Na delodajalcu pa je dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela. Zakon prepoveduje tako neposredno kot posredno diskriminacijo, pri čemer posredno diskriminacijo opredeljuje tako, da je ta podana tudi takrat, ko navidezno nevtralni kriteriji ali praksa učinkuje tako, da postavlja osebe z določeno osebno okoliščino v slabši položaj, razen če so objektivno upravičeni ter ustrezni in potrebni.

Odločitev v korist enega kandidata za zaposlitev še ne pomeni diskriminacije oziroma neenake obravnave drugih. Tega samo po sebi ne pomeni niti neizbira edinega prijavljenega kandidata, čeprav morda izpolnjuje vse razpisane (formalne) pogoje. Da lahko govorimo o diskriminaciji zaradi narodnosti, mora biti neizbira posledica te osebne okoliščine: kandidat ni izbran zgolj zato, ker je določene narodnosti.

Kot dejstvo, ki opravičuje domnevo, da gre za kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi narodnosti, tožnik zatrjuje samo to, da je makedonske narodnosti. To dejstvo samo po sebi ne zadošča. Navajanje o spraševanju na kateri akademiji je diplomiral, nima neposredne zveze z narodnostjo kandidata, temveč se nanaša na njegovo strokovno izobrazbo in njeno morebitno različno "težo" glede na kvaliteto izobraževalne ustanove, v kateri je pridobljena. Vendar tožnik diskriminacije na podlagi izobrazbe ne zatrjuje.

Tožena stranka je dokazala, da na neizbiro tožnika ni vplivala njegova narodnost, temveč drugi razlogi: predvsem dvom o tem, ali bo ob vseh drugih aktivnostih, ki jih je navedel v prijavi, lahko nemoteno opravljal delo, ki se izvaja pri toženi stranki tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Gre za objektivno upravičene razloge, ki izhajajo iz vrste in narave dela na razpisanem delovnem mestu, ne glede na osebne okoliščine posameznega kandidata. Tiste osebne okoliščine seveda, zaradi katerih posameznik ne sme biti postavljen v neenakopraven oziroma slabši položaj. Tudi aktivnosti posameznega kandidata izven zaposlitve (delovnega razmerja) so namreč njegove "osebne okoliščine", vendar take, ki lahko pomembno vplivajo na opravljanje dela pri delodajalcu. Zato jih delodajalec pri izbiri kandidata lahko upošteva, ne da bi s tem kršil prepoved diskriminacije.

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).