Jedro

Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.

V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.

Izrek

Zahteva preiskovalne komisije, da sodišče družbi A. d.d. zaseže naslednjo dokumentacijo: - akt o ustanovitvi in statut družbe, - letna poročila od leta 2010 dalje, - pregled lastniške strukture od leta 2010 dalje, - pregled strukture organov vodenja in nadzora od leta 2010 dalje, - sklepe organov vodenja in nadzora od leta 2010 dalje in - podatke o morebitnem lastništvu družbenikov in številu oz. deležih delnic v drugih gospodarskih družbah se zavrne.

Obrazložitev

1. Preiskovalna komisija Državnega zbora RS za ugotavljanje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic (v nadaljevanju Preiskovalna komisija), je dne 12. 12. 2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložila zahtevo za zaseg dokumentacije A. d.d., in sicer je zahtevala, da sodišče navedeni družbi zaseže akt o ustanovitvi in statut družbe, letna poročila od leta 2010 dalje, zahtevala je pregled lastniške strukture od leta 2010 dalje, pregled strukture organov vodenja in nadzora od leta 2010 dalje, sklepe organov vodenja in nadzora od leta 2010 dalje in podatke o morebitnem lastništvu družbenikov in številu oz. deležih delnic v drugih gospodarskih družbah.

2. Preiskovalna sodnica je v skladu s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) izrazila svoje nestrinjanje z zahtevo Preiskovalne komisije in zahtevala odločitev višjega sodišča. Obrazložila je, da je vsa zahtevana dokumentacija, razen sklepov organov vodenja in nadzora, prosto dostopna vsakomur, in sicer so akt o ustanovitvi družbe, statut družbe, letna poročila družbe in pregled strukture organov vodenja in nadzora dostopni na spletni strani Agencije RS za javno pravne evidence in storitve (AJPES), prej veljavni čistopisi teh aktov in listin pa se hranijo v zbirki listin sodnega registra, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani kot javno knjigo. Pregled lastniške strukture ter podatke o morebitnem lastništvu družbenikov in številu oz. deležih delnic v drugih gospodarskih družbah lahko Preiskovalna komisija pridobi pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD), ki vodi delniško knjigo, ki je javna knjiga, oziroma jih pridobi pri KDD kot državni organ na podlagi izkazanega pravnega interesa. Glede sklepov organov vodenja in nadzora je preiskovalna sodnica ocenila, da je zaseg teh listin predlagan preširoko in kot tak presega predmet in obseg parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom. Organi vodenja in nadzora imajo v družbi namreč tudi številne druge funkcije in pristojnosti, ne zgolj tiste, ki se nanašajo na transferje denarnih sredstev, poleg tega ima A. d.d. enočlansko upravo, zato ta ne sprejema sklepov. Ko bo Preiskovalna komisija preučila vso zahtevano dokumentacijo, ki ji je javno dostopna, bo, če bo ugotovila, da je to še vedno potrebno, lahko ponovno podala zahtevo za zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d.d., pri čemer jo bo lahko oz. jo bo morala natančneje opredeliti ter konkretizirati tako, da bo skladna oziroma se bo nanašala (zgolj) na predmet preiskave. Preiskovalna sodnica je iz navedenih razlogov predlagala, da višje sodišče zahtevo Preiskovalne komisije zavrne.

3. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom preiskovalne sodnice in se v celoti strinja z njenim stališčem. Zaseg predmetov, v konkretnem primeru listinske dokumentacije (220. člen ZKP), je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto, brez uporabe tega ukrepa. Zahteva Preiskovalne komisije je zato v delu, v katerem se nanaša na zaseg listinske dokumentacije, ki jo komisija lahko sama, prosto pridobi, saj gre za javno dostopne listine, neupravičena in neutemeljena.

4. V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d.d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva Preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom (četrti odstavek 13. člena in drugi odstavek 19. člena ZPPre, 220. člen ZKP). Iz spisa izhaja, da je predmet parlamentarne preiskave in namen preiskovalne komisije ugotoviti tudi, kako naj bi „davkoplačevalski denar“ preko dobavitelja medicinske opreme, družbe B. d.o.o. UKC ..., odtekal za namene financiranja medija A., in sicer preko družbenika tega dobavitelja, to je Finančne delniške družbe C., ki ima registrirano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj družbe D. d.o.o., ta pa je solastnik A. d.d. Zahtevana dokumentacija naj bi bila Preiskovalni komisiji podlaga za ugotovitev morebitne povezanosti družbe A. d.d. z družbo B. d.o.o. in s tem morebitnega financiranja A. d.d. s strani UKC ... preko družbe B. d.o.o. Kot je zapisala že preiskovalna sodnica, imajo organi vodenja in nadzora v družbi (uprava, upravni odbor in nadzorni svet) številne različne naloge in pristojnosti v zvezi z vodenjem družbe, upravljanjem družbe, nadzorovanjem pravnih poslov družbe in le del teh se nanaša na denarne tokove in transakcije. Zato zaseg vseh sklepov organov vodenja in nadzora A. d.d. od leta 2010 dalje do dneva odreditve zasega, kot to zahteva Preiskovalna komisija, tudi po presoji višjega sodišča presega obseg in predmet parlamentarne preiskave in ni v skladu z zakonom.

5. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je višje sodišče zahtevo Preiskovalne komisije za zaseg dokumentacije družbi A. d.d., zavrnilo.