Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedena vprašanja presegajo okvir te zadeve. Odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, ko bi sodišče dopustilo revizijo o navedenih vprašanjih in o njih odločilo, kot se zavzema tožnik.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo in odločilo, da je tožnik dolžan tožencu povrniti odmerjene pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sklepu pritožbenega sodišča je vložil tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: Ali je pravdni postopek zaradi ureditve meje v pravdi po 78. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) nadaljevanje nepravdnega postopka zaradi ureditve meje? Ali je potrebno v omenjenem pravdnem postopku ponovno angažirati sodnega izvedenca geodetske stroke in od njega zahtevati izdelavo elaborata po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin - v nadaljevanju ZEN (elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke), če je bil v predhodnem nepravdnem postopku že angažiran sodni izvedenec (ki je skico, ki je bila sestavni del sklepa o določitvi meje in sestavni del tožbenega zahtevka že izdelal), pri čemer se tožnik sklicuje v zahtevku na katastrsko mejo in ne gre za evidentiranje sprememb po 8. členu ZEN?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Iz izpodbijanih sklepov izhaja, da je bil tožnik na vložitev tožbe pozvan v nepravdnem postopku s sklepom za ureditev meje, ker vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti. Sodišči sta ugotovili, da meja med spornima parcelama v delitvenem postopku v letu 1970 ni bila dokončno urejena, zato se je leta 2005 začel upravni postopek za določitev meje in posledično nepravdni postopek kot njegovo nadaljevanje. V nepravdnem postopku je bila meja določena delno po zadnji mirni posesti, delno pa po pravični oceni. Tožnik je tako določeno mejo pokušal v tem pravdnem postopku spremeniti, ker naj bi imel na spornem delu zemljišča močnejšo pravico. Prvotno je zahteval, da sodišče v pravdnem postopku uredi mejo po močnejši pravici tako, da ta ustreza katastrski meji. Potem ko ga je sodišče pozvalo, da tožbeni zahtevek opredeli tako, da bo ta določen in izvršljiv, da navede dejstva, na podlagi katerih uveljavlja lastninsko pravico in da specificira dokazni predlog za postavitev izvedenca geodetske stroke, je tožbeni zahtevek opredelil tako, da je zahteval ureditev meje po močnejši pravici tako, da ta poteka po katastrski meji, kot je bila označena v skici terenske meritve izvedenca B. K., ki je bila izdelana 20. 9. 2006 s črno barvo, hkrati pa je umaknil predlog za postavitev izvedenca geodetske stroke. Sodišči sta zaključili, da se s skico B. K. po pravnomočnosti sodne odločbe meja ne bi mogla evidentirati v zemljiškem katastru kot urejena meja, ker se po 8. členu ZEN meja, ki je bila urejena v sodnem postopku, evidentira le, če je pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje spremembe, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Zato sta presodili, da tožnik tudi po pozivu sodišča za dopolnitev tožbe ni zadostil zahtevam po opredelitvi tožbenega zahtevka tako, da bi bilo na njegovi podlagi možno evidentirati mejo v zemljiškem katastru. Pritožbeno sodišče pa je še dodalo, da tožnik ni zadostil niti trditveni podlagi v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ali pravnega posla.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedena vprašanja presegajo okvir te zadeve. Odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, ko bi sodišče dopustilo revizijo o navedenih vprašanjih in o njih odločilo, kot se zavzema tožnik. Ob odsotnosti ugotovitve, da je bila sporna meja pred sodnimi postopki dokončno urejena v katastrskem postopku, zaradi česar tožnik svoje močnejše pravice ne more utemeljiti na domnevi iz drugega odstavka 77. člena SPZ ter še ob upoštevanju zaključka pritožbenega sodišča, da v zvezi z izkazovanjem močnejše pravice na spornem zemljišču tožnik tudi po pozivu sodišča ni zadostil trditvenemu bremenu, bi bilo treba njegov tožbeni zahtevek zavrniti, tudi če bi bil določen in izvršljiv.

7. Ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog na podlagi prvega in drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.