Jedro

Za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca je pomembno, da je lastninska pravica na stavbnem zemljišču prenehala zaradi učinkovanja ZNNZ. Če bi do odpisa spornih zemljišč majhne vrednosti, uporabljenih za javno cesto, prišlo brez predhodne nacionalizacije istih zemljišč na podlagi ZNNZ, ki pa je pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. členu ZDen, sama uporaba Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930 ne bi mogla biti podlaga za denacionalizacijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.6.2003, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 29.11.2002. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se zahteva za denacionalizacijo stavbnega zemljišča delov parc. št. 72 oz. sedaj 72/1 v izmeri 196 m2 in 36 m2 (dela bivših parc. št. 12/2 in 9/2) k.o... zavrne.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da med strankama ni sporno, da sta bili parc. št. 12/2 in 9/2 tožnikovemu pravnemu predniku podržavljeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ) ter da sta se po podržavljenju delili in sta se dela parcel (99 m2 parc. št. 12/2 in 33 m2 parc. št. 9/2) pridružila parc. št. 49/1 (sedaj parc. št. 72/1) - cesta. Če pa sta bili parceli podržavljeni po ZNNZ, ki je v 9. točki 3. člena ZDen naveden kot predpis, ki daje osebam, katerem je bilo premoženje podržavljeno na njegovi podlagi, status denacionalizacijskega upravičenca, tožena stranka ni mogla odpisa in pripisa dela že podržavljenih parcel, ki ga je sodišče na podlagi naznanilnih listov št. 7/68 za k.o... in št. 7/68 za k.o... in dveh delilnih načrtov z dne 9.12.1967 v zvezi z Zakonom o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih izvedlo v zemljiški knjigi, obravnavati kot akt o podržavljenju po 3. odstavku 8. člena ZDen. Akt, s katerim je bilo premoženje podržavljeno, je odločba Skupščine občine Domžale z dne 17.8.1967, s katero je bilo ugotovljeno, da sta navedeni parceli z dnem 26.12.1958 nacionalizirani. Navedeno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, v kateri je sodišče podalo ustavno skladno razlago določb 9. točke 3. člena, 4. člena, 31. člena in 32. člena ZDen, po kateri je upravičenost do denacionalizacije odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa odvzema iz posesti. Za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca je torej pomembno, da je lastninska pravica na stavbnem zemljišču prenehala zaradi učinkovanja ZNNZ. Ker tega pravnega dejstva tožena stranka pri svojem odločanju ni upoštevala, je zmotno sklepala, da zemljišča niso bila odvzeta na podlagi predpisa, ki so po 3. in 4. členu ZDen podlaga za denacionalizacijo. Parc. št. 72/1 je vpisana v zemljiški knjigi kot družbena lastnina. To pa po presoji sodišča prve stopnje ne izključuje presoje, da je bila tožnikovemu pravnemu predniku posest odvzeta na način, ki bi ga upravičeval do denacionalizacije. O prostovoljnem razpolaganju po presoji sodišča ni mogoče sklepati, tudi če se je zemljišče odpisalo po tako imenovanem skrajšanem zemljiškoknjižnem postopku, kot to meni tožena stranka v svoji odločbi.

Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da v konkretni zadevi sporno zemljišče sploh ni bilo odvzeto brez pravnega naslova niti ni bilo odvzeto na podlagi predpisa izven časovnega okvira oziroma po letu 1963, ampak sam odvzem temelji na Zakonu o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930. Tožniku je bilo nacionalizirano zemljišče parc. št. 12/2 in parc. št. 9/2, obe k.o... na podlagi ZNNZ. V spisni dokumentaciji se nahaja zbirna odločba, z dne 10.1.1968, s katero je takratni občinski organ odvzel pravico uporabe oz. posest osebam na zemljišču, ki je bilo predhodno nacionalizirano, in sicer je bila pravica uporabe odvzeta zaradi gradnje po takratnem zazidalnem načrtu. Z navedeno odločbo je bila odvzeta pravica uporabe oziroma posest na zemljiščih, ki so se nahajala v bližini zemljišča, ki je sedaj predmet denacionalizacijskega postopka, vendar pa z navedeno odločbo na tem zemljišču pravica uporabe oziroma posest ni bila odvzeta. Namreč dela nacionaliziranega zemljišča parc. št. 12/2 v izmeri 99 m2 in parc. št. 9/2 v izmeri 33 m2 sta bila pridružena k parc. št. 49/1 - cesta, v zemljiški knjigi pa se je ta poočitba opravila na podlagi sklepa Občinskega sodišča v Domžalah. Odvzem navedenega zemljišča na podlagi zakona iz leta 1930 bi se izvedel tudi v primeru, če to zemljišče ne bi bilo predhodno nacionalizirano, saj navedeni predpis ne temelji na ZNNZ. Zato po presoji tožene stranke v konkretnem primeru ni podana podlaga za denacionalizacijo niti po 9. točki 3. člena ZDen niti po 4. členu ZDen. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbo.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v izpodbijani sodbi.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bilo zemljišče parc. št. 12/2 in 9/2, obe k.o... nacionalizirano na podlagi ZNNZ. Pravna podlaga za vpise sprememb v zemljiški knjigi glede zemljišč, ki so bila uporabljena za javno cesto na podlagi naznanilnega lista, je bil v obravnavani zadevi Zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930, kar ni niti sporno. Sporno pa je, ali je bila pri teh zemljiščih tudi podana pravna podlaga za denacionalizacijo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za zemljišča, ki so bila prvotno nacionalizirana na podlagi ZNNZ. To navaja tudi sama tožena stranka. Prav zato pa za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno pomembno, da je naknadno prišlo do poenostavljenega načina usklajevanja zemljiškoknjižnega stanja s stanjem v naravi na podlagi Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930. Če bi do odpisa spornih zemljišč majhne vrednosti, uporabljenih za javno cesto, prišlo brez predhodne nacionalizacije istih zemljišč na podlagi ZNNZ, ki pa je pravna podlaga za denacionalizacijo po 3. členu ZDen, sama uporaba Zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih iz leta 1930 ne bi mogla biti podlaga za denacionalizacijo. Prav zaradi predhodne nacionalizacije istih zemljišč pa pride v poštev razlaga, ki jo je podalo tudi Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, št. U-I-130/01 z dne 23.5.2002, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje. Zaradi navedenega pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.