Jedro

Tožnik je poročen s slovensko državljanko, s katero prebivata skupaj, zato sodišče meni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve njegove družine, saj je zelo verjetno, da do pravnomočnosti izpodbijane odločbe, glede na urejene življenjske razmere njegove žene, mu le ta ne bi sledila.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi, tako da se izvršitev odločbe Policijske postaje Izola, št. 2253-11/2013/2 (3B694-12) z dne 6. 6. 2013 odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 16. 7. 2013 vložila tožbo zoper odločbo Policijske postaje Izola, s katero je upravni organ prve stopnje tožeči stranki, državljanu Albanije, stalno stanujočem v kraju A. v Albaniji, brez prijavljenega stalnega, oziroma začasnega prebivališča v Sloveniji, izrekla odstranitev tujca iz države (točka 1. izreka), prepoved vstopa v Slovenijo za čas dveh let, čas v katerem je tujcu prepovedan ponovni vstop v državo začne teči z dnem izvršitve odločbe o vrnitvi (točka 2. izreka) in da posebni stroški v postopku niso nastali (točka 3. izreka).

Skupaj z vložitvijo tožbe je tožeča stranka podala tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V predlogu navaja, da je zaradi kršitev pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici tega nepravilne uporabe materialnega prava izpodbijana odločba, katere odložitev izvršitve predlaga, nezakonita. Z izvršitvijo nezakonite odločbe pa bi tožeči stranka nastala nepopravljiva škoda, saj bi se z izvršitvijo le te hudo poseglo v njene človekove pravice in svoboščine. Že dalj časa živi v Republiki Sloveniji, kjer ima tudi ženo B.B. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe pa bi prišlo do razdružitve družine, kar predstavlja hud poseg v človekove pravice in svoboščine, v posledici tega pa tudi nepopravljivo škodo. Je tudi edini družabnik in direktor družbe C. d.o.o. pri kateri je zaposlen na podlagi pogodbe o poslovodenju in ima še pet drugih zaposlenih. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe, bi družba ostala brez poslovodje in ne bi mogla več normalno poslovati. Pet delavcev bi ostalo brez zaposlitve, ogroženo pa bi bilo tudi njeno preživetje in preživetje njene družine, s čemer bi nastala njej in njeni družini težko popravljiva škoda, med tem ko javna korist pri tem ne bi bila prizadeta. Sodišču predlaga da s sklepom o začasni odredbi do pravnomočnosti tega postopka odloži izvršitev izpodbijane odločbe in ji podaljša rok za zapustitev Republike Slovenije do odločitve Upravnega sodišča o njeni tožbi.

Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

Tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržala izvršitev izpodbijane odločbe. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožeče stranke odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožeči stranki težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče upoštevaje načelo sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

Za odločitev v obravnavani zadevi za izdajo začasne odredbe je glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 odločilno ali bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda. V postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe, sodišče o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe katere odložitev se predlaga, ne odloča. V zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka poročena s slovensko državljanko, s katero prebivata skupaj v stanovanjski hiši v D., zato sodišče meni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve družine tožeče stranke, saj je zelo verjetno, da do pravnomočnosti izpodbijane odločbe, glede na urejene življenjske razmere žene tožeče stranke, le ta ne bi sledila možu (tožeči stranki). Ker razdružitev družine predstavlja poseg v človekove pravice in svoboščine to pomeni, da je tožeča stranka verjetno izkazala, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe lahko nastala težko popravljiva škoda.

Ob izkazanem dejstvu, da je tožeča stranka ustanovitelj, lastnik in poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, ki je v letu 2012 izkazala tudi bilančni dobiček, ter da ima tožeča stranka v Republiki Sloveniji zagotovljeno prebivanje in dohodke, ter da je bilo tožeči stranki izdano delovno dovoljenje z veljavnostjo do 29. 9. 2014 sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša, od že navedene težko popravljive škode, ki jo je verjetno izkazala tožeča stranka.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izkazala pogoje določene v 32. členu ZUS-1, zato je njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero je zadržala izvršitev izpodbijane odločbe, ugodilo.