Jedro

Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.

Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.

Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke zoper zavrnilni del II. točke izreka se zavrže. II. Pritožbi tožene stranke se v preostalem delu ugodi in se izpodbijana sodba v preostalem izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 69018/2012 z dne 18. 5. 2012 v preostalem delu razveljavi (I. točka izreka). Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožeče stranke v znesku 1.536,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila, in da ne obstoji terjatev tožeče stranke za znesek 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke v znesku 864,00 EUR (III. točka izreka). Odločilo je, da mora po pobotanju tožena stranka tožeči stranki plačati znesek 672,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 864,00 EUR od 29. 6. 2009 do 12. 5. 2012, v 8 dneh (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki plača 46,62 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 do plačila (V. točka izreka) ter 244,23 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (VI. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 337. člena ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka med drugim pritožuje zoper zavrnilni del II. točke izreka izpodbijane sodbe, čeprav za to nima pravnega interesa. Zato je bilo njeno pritožbo v tem delu potrebno zavreči kot nedovoljeno (prvi odstavek 343. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je nadalje pri pregledu spisa in po vpogledu v evidenco AJPES ugotovilo, da je bila tožena stranka G., s. p., 23. 9. 2015 izbrisana iz poslovnega registra Slovenije. Slednje ne vpliva na njene pravice in obveznosti iz obdobja pred tem, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe v A. Nad slednjim pa se je s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 3501/2015 z dne 27. 8. 2015 začel postopek osebnega stečaja. Zato je bil z istim dnem pravdni postopek po samem zakonu prekinjen (prim. 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP). V konkretnem primeru so podani pogoji za smiselno uporabo drugega odstavka 207. člena ZPP, na podlagi katere sme pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka izdati odločbo. Do prekinitve je namreč prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli vsi roki zanje, zato je pritožbeno sodišče odločalo o predloženi pritožbi.

8. Obravnavana zadeva je že drugič pred pritožbenim sodiščem. S prvo sodbo z dne 7. 5. 2013 je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 69018/2012 z dne 18. 5. 2012 ostane v veljavi v 1. točki izreka za 1.986,40 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.986,40 EUR od 29. 6. 2009 do 23. 2. 2010 in od zneska 1.986,40 EUR od 23. 2. 2010 do plačila, in v 3. točki izreka za 93,24 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 do plačila. V preostalem delu, to je glede zneska 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila, pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, glede zneska v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila pa je zaradi umika tožbe sklep o izvršbi razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo.

Pritožbeno sodišče je s sodbo in sklepom II Cpg 179/2014 z dne 12. 12. 2014, po delno utemeljeni pritožbi tožene stranke, odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo v obsodilnem delu prvega odstavka izreka za 450,00 EUR glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do plačila; v preostalem obsodilnem delu prvega odstavka izreka (to je za znesek 2.536,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2009 do 23. 2. 2010 in od zneska 1.536,40 EUR od 23. 2. 2010 do plačila, ter v 3. točki izreka za 93,24 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 do plačila), ter v stroškovnem delu izreka, pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v prvem postopku ugovor ugasle terjatve tožene stranke zavrnilo pavšalno. Zato mu je dalo napotek, da se v ponovljenem postopku natančneje opredeli do trditev in dokazov v zvezi s terjatvijo po računu 120/1200004 z dne 12. 5. 2012, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot. V zvezi s tem mu je naložilo, da ugotovi, v kolikšnem obsegu je bilo delo po računu št. 120/1200004 opravljeno, in če je bilo delo opravljeno ter je obstajal dogovor o kompenzaciji, kakšne so pravne posledice neupoštevanja tega dogovora. V okviru navedenega bi se sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo opredeliti tudi do predloženih fotokopij osebnega gradbenega dnevnika tožene stranke (priloga B7) in do zabeležk tožeče stranke (priloga B8), s katerimi je tožena stranka dokazovala pravno pomembno dejstvo, da je bilo delo opravljeno.

9. Tožena stranka utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da so razlogi sodbe glede obstoja njene terjatve po računu št. 120/1200004 nerazumljivi, nejasni in sami s seboj v nasprotju. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 3. 12. 2012 pojasnila, kaj je izposodila tožeči stranki in zato izstavila račun. Tožeča stranka je izposojo materiala pri toženi stranki v trditveni podlagi v celoti zanikala, zaslišana kot stranka pa je izpovedala, da si je izposodila material največ v vrednosti 150,00 EUR. Do navedenega nasprotja se sodišče prve stopnje ni opredelilo, temveč je brez navedbe razlogov nekritično sledilo izjavi zaslišane tožeče stranke, čeprav je le-ta izposojo materiala najprej zanikala, zaslišana pa je izjavo spremenila oziroma izpovedala nekaj, kar ni trdila. Nadalje je tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očitala, da je preseglo trditveno podlago tožeče stranke glede dela strojnika tožene stranke. Le-ta namreč v pripravljalni vlogi ni nasprotovala količini zaračunanih ur za delo strojnika s strani tožene stranke, temveč je navajala le, da je tožena stranka s tem poravnavala svoje prejšnje obveznosti do tožeče stranke. Kasneje pa je zaslišana kot stranka izpovedala, da so po njenih izračunih strojniki tožene stranke opravili le 67 ur dela.

10. Pritožnica tako utemeljeno sodišču prve stopnje očita, da je brez navedbe razlogov, tako v zvezi s količino izposojenega materiala, kot delom strojnikov, sledilo izjavi zaslišane tožeče stranke, čeprav se le-ta ne ujema z njenimi siceršnjimi trditvami v postopku. S tem je po o ceni pritožbenega sodišča zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je sodišče prve stopnje zmotno oziroma brez navedbe razlogov zaključilo, da tožena stranka količine svoje v pobot uveljavljane terjatve ni dokazala. Tožena stranka je namreč v dokaz svojih trditev predložila kopijo zabeležk tožeče stranke o delu strojnikov tožene stranke (B6) in fotokopiji njenega gradbenega dnevnika (B7 in B8). Sodišče prve stopnje bi se do teh dokazov moralo opredeliti, saj je tožena stranka z njimi dokazovala pomembno dejstvo, da je bilo delo njenih strojnikov v celotni uveljavljani količini za tožečo stranko opravljeno. Ker tega ni storilo, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar je višje sodišče opozorilo že v svoji prvi odločbi II Cpg 179/2014 z dne 12. 12. 2014. 11. Glede na navedeno je izpodbijana sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami določb postopka, ki jih pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Pritožbi tožene stranke je bilo zato v preostalem delu treba ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo v tem delu (za znesek 1.536,40 EUR z obrestmi) vrniti sodišču prve stopnje novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se bo v novem sojenju moralo natančneje opredeliti do trditev in dokazov strank v zvezi s terjatvijo po računu 120/120004 z dne 12. 5. 2012, ki naj bi jo tožena stranka pobotala z vtoževano terjatvijo.

12. Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju upošteva, na kar je utemeljeno opozorila tudi pritožba, da v obravnavani zadevi tožena stranka svoje terjatve na podlagi računa št. 12/1200004 ni ugovarjala v procesni pobot, zaradi česar je sodišče prve stopnje zmotno oblikovalo tričlenski izrek sodbe (s katerim se ugotovi obstoj terjatev tožeče in tožene stranke ter izvrši pobot) na podlagi tretjega odstavka 324. člena ZPP. Tožena stranka je namreč ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve.(1) V kolikor je le-ta utemeljen, izrek sodbe vsebuje le odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.

13. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Kar izhaja tudi iz prve odločbe višjega sodišča v obravnavani zadevi II Cpg 179/2014 z dne 12. 12. 2014.