Jedro

V razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ki temelji na očitno napačni ugotovitvi, da tožeča stranka inovacijskega predloga ni predložila sodišču, je nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 75.831,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter plačilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožbeni zahtevek neutemeljen že iz razloga, ker niti pravdni stranki niti sodišče ne razpolaga z inovacijskima predlogoma tožeče stranke št. 1839 iz začetka aprila 1990 ter št. 0030-93 z dne 25. 1. 1993, ki sta po mnenju sodnega izvedenca bistvena za presojo predmetne inovacije. Poleg tega je glede na 12. člen Pravilnika o inovacijah z dne 19. 6. 1989, ki je pričel veljati dne 4. 10. 1989 in ki določa, da se inovativni predlog prijavi izjemoma kot realizirana inovacija, če od datuma njene izvedbe oz. uporabe ni preteklo več kot 90 dni, tožeča stranka z zahtevkom tudi prekludirana. Tožeča stranka je namreč predmetno inovacijo prijavila dne 25. 1. 1993, medtem ko se je pri toženi stranki po tej inovaciji delalo že od leta 1987. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da je za odločitev ključnega pomena inovacijski predlog št. 0030-93 z dne 25. 1. 1993, ki pa ga stranki nista predložili kot dokaz. Ker tožeča stranka ni predložila dokaza, na katerega opira svoj zahtevek, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Sodbi sodišča prve in druge stopnje vsebujeta takšne pomanjkljivosti, da ju ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev sodišča, da v sodnem spisu ni inovacijskega predloga tožeče stranke št. 0030-93 z dne 25. 1. 1993, je zmotna. Tožeča stranka je navedeni dokaz predložila in se ta v sodnem spisu nahaja celo v dveh izvodih (A4 in A47). Gre za listino, ki je označena z naslovom "Sprememba tehnologije organizacije dela grobe proge valjarne I". Inovacijske predloge so s šiframi in očitno tudi datumi označevali naknadno. Glede na to, da pa je naslov inovacijskega predloga, ki je v sodnem spisu, enak inovacijskemu predlogu, ki ga je tožena stranka označevala s št. 0030-93, ni dvoma, da gre za isto listino. Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 239. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje s tem, ko je tožeči stranki neutemeljeno očitalo, da ni predložila dokaza, na katerega opira svoj zahtevek, nepravilno uporabilo določbe 1. odstavka 7. člena, 212. člena, 2. odstavka 278. člena, 2. odstavka 284. člena in 2. odstavka 286. člena ZPP. Dokaz je ves čas v sodnem spisu in to za tožečo stranko nikoli ni bilo sporno. Ker se sodišče ni samo prepričalo, da je tožeča stranka inovacijski predlog predložila, pač pa je glede tega v celoti sprejelo ugotovitve sodnega izvedenca, je podana tudi kršitev določb ZPP, ki se nanašajo na sodne izvedence (členi od 243. do 256). V času, ko je tožnik vložil inovacijski predlog št. 0030-93, je že veljal organizacijski predpis o obravnavi inovacijskih predlogov z dne 25. 9. 1992, medtem ko sta sodišči tožbeni zahtevek presojali na podlagi Pravilnika o inovacijah. Ker ta splošni akt tožene stranke v spornem obdobju ni več veljal, sta sodišči tudi zmotno uporabili materialno pravo. Tožeča stranka je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oz. izpodbijano sodbo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Revizijsko sodišče pritrjuje revizijskim navedbam, da sodbi sodišča druge in prve stopnje zmotno ugotavljata, da v sodnem spisu ni inovacijskega predloga tožeče stranke št. 0030-93 z dne 25. 1. 1993. Navedeni inovacijski predlog predstavlja listina z naslovom "Sprememba tehnologije organizacije dela grobe proge valjarne I", ki jo je tožeča stranka sodišču očitno dostavila že z vlogo dne 7. 5. 2001 in se kot priloga z označbo A4 že od takrat dalje nahaja v sodnem spisu (enaka listina se v prilogah sodnega spisa nato ponovi še z označbo A47). Da gre za isto listino, izhaja že iz navedb obeh pravdnih strank. Tudi tožena stranka je namreč že v odgovoru na tožbo izrecno navedla, da je tožeča stranka dne 25. 1. 1993 pri njeni pravni prednici prijavila inovacijski predlog, ki ga je označila z imenom "Sprememba tehnologije organizacije dela grobe proge valjarne I" in ki se je vodil pod št. 0030-93. Glede na navedeno je v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ki temelji na očitno napačni ugotovitvi, da tožeča stranka predmetnega inovacijskega predloga ni predložila sodišču, nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar predstavlja v reviziji očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, glede na določbo 1. točke 1. odstavka 370. člena ZPP pa torej tudi upošteven revizijski razlog. Navedeno kršitev je tožeča stranka uveljavljala že v pritožbi, sodišče druge stopnje pa kršitve ni odpravilo in je s tem tudi samo zagrešilo to kršitev, ki je prav tako vplivala na pravilnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Tudi navedena kršitev predstavlja upošteven revizijski razlog po 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP in ga tožena stranka v reviziji utemeljeno uveljavlja.

8. Zaradi zgoraj navedenih kršitev postopka, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka preuranjena. V skladu s 1. odstavkom 379. člena ZPP je zato revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa v vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo ustrezno dopolniti dokazni postopek ter ponovno odločiti o tožbenem zahtevku. Pri tem se bo moralo opredeliti tudi do navedb tožeče stranke, da v času prijave inovacijskega predloga št. 0030-93 pri toženi stranki ni več veljal Pravilnik o inovacijah z dne 19. 6. 1989, pač pa Organizacijski predpis o obravnavi inovacijskih predlogov z dne 25. 9. 1992. 9. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.