Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov se lahko o posameznem zahtevku le enkrat odloči meritorno.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dne 4. 4. 2012 prejeti predlog za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja v delu, ki se nanaša na poplačilo terjatve upnika E. d.o.o. v višini 1.800,00 EUR (točka I. izreka sklepa); ugodilo pa mu je v delu, ki se nanaša na poplačilo terjatve v višini 100,00 EUR (II. točka izreka). V točki III. izreka je navedlo, kaj po podatkih iz smrtovnice in prejetih vlog obsega zapuščina, ki se loči od premoženja dedičev, v točki IV. izreka pa da dediči ne morejo razpolagati s temi stvarmi in pravicami iz zapuščine, upniki pa se iz nje ne morejo poplačati, dokler se ne poplača upnik, ki je zahteval ločitev.
2. Upnik vlaga pritožbo zoper I. točko izreka sklepa zaradi „napačne uporabe predpisa“. Pri odločanju o ločitvi zapuščine je podobno kot pri začasni odredbi: odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in upniku se ne omogoči, da se izjasni v postopku, saj se sklep sprejme brez naroka. Za sklepe o začasni odredbi pa pravilo ne bis in idem ne velja (sklep VSM Cpg 341/98), zato tudi glede sklepa, s katerim se odloči o ločitvi zapuščine, zavrženje iz razloga, da je o stvari že odločeno, ne pride v poštev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi prvostopenjski sklep v točki I. in ugodi predlogu tudi v delu, ki se nanaša na poplačilo njihove terjatve v višini 1.800,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani del sklepa razveljavi in vrne v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Oba predloga za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja je zaradi poplačila terjatve 1.800,00 EUR pritožnik temeljil na identičnem dejanskem stanju: plačilo opravljenih storitev v višini 1.000,00 EUR + DDV v zvezi s ponudbo z dne 15. 2. 2011 in plačilo za opravljene storitve v višini 500,00 EUR + DDV po ponudbi z dne 12. 6. 2011. Prvemu predlogu je priložil le kopijo elektronskega sporočila s ponudbo z dne 15. 2. 2011 in z dne 12. 6. 2011, račun št. 41/2011 z dne 3. 3. 2011 ter potrdili o izvršeni plačani transakciji z dne 11. 3. 2011 in 29. 9. 2011. Iz trditev in dokazov po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ni bilo mogoče točneje opredeliti niti za katere opravljene storitve naj bi mu pokojni dolgoval, pa tudi resničnosti dejstev, ki jih je zatrjeval, ni bilo mogoče ugotoviti, saj v zvezi z njimi ni ponudil dokazov. Zato je sodišče prvi predlog, ker ni bila izkazana verjetnost terjatve, zavrnilo. Še v pritožbenem roku je pritožnik vložil nov predlog, ki pa ga je utemeljeval za terjatev v znesku 1.800,00 EUR z istimi trditvami, kot v prvem predlogu. Dodal je, katere storitve so bile opravljene ter predložil listine, ki naj bi to dokazovale. Dodatno pa je uveljavljal še terjatev v znesku 100,00 EUR. Na poziv sodišča je navedel, da naj se zahteva za ločitev zapuščine z dne 3. 4. 2012 obravnava kot nova in samostojna zahteva in da pritožbe zoper sklep o zavrnitvi prejšnjega predloga ne vlaga. Sklep z dne 15. 3. 2012 o zavrnitvi predloga upnika E. d.o.o. za ločitev zapuščine od dedičevega premoženja za poplačilo terjatve 1.800,00 EUR je tako postal 18. 4. 2012 pravnomočen.
5. Tudi v zapuščinskem postopku velja pravilo ne bis in idem. Po določilu 163. člena Zakona o dedovanju (ZD) se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni v ZD drugače določeno. O pravnomočnosti sklepov, izdanih tekom zapuščinskega postopka, ZD nima posebnih določb. Torej je potrebno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Skladno z drugim odstavkom 319. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je bila, tožbo zavrže. Dopolnjena trditvena in dejanska podlaga ne spreminja identitete zahtevka oziroma predloga. Torej je bilo o identičnem predlogu za ločitev zapuščine od premoženja dedičev že pravnomočno odločeno, in je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
6. V sklepu Cpg 341/98 zavzeto stališče, da pravilo ne bis in idem ne velja, če se ne sodi o glavni stvari ali stranskih terjatvah, je osamljeno. Večinsko stališče sodne prakse je, da se v primeru identitete pravovarstvenih zahtevkov lahko o posameznem zahtevku odloči meritorno le enkrat (prim. sklep VSL I Cpg 928/2010, sklep VSL I Cpg 1276/1999, sklep VSL I Cpg 1397/1999, sklep VSL I Cp 4041/2011). Čeprav se odloči o predlogu za ločitev zapuščine od premoženja dedičev brez naroka za glavno obravnavo, se predlagatelj vsekakor lahko izjasni, saj sam poda predlog in je stvar njegove odločitve koliko ga bo utemeljil in podkrepil z dokazi.
7. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče je prvostopenjski sklep preizkusilo v izpodbijanem delu še po uradni dolžnosti glede materialnopravne pravilnosti in morebitnih kršitev določb postopka, taksativno naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP. Ker tudi uradoma upoštevnih kršitev ni, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).