2. 3. 2012

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila Jožefa Planinc in Jože Planinc, oba Krško, na seji 2. marca 2012

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 271/2000 z dne 14. 2. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 676/98 z dne 17. 2. 2000 in s sodbo Okrajnega sodišča v Krškem št. P 304/91 z dne 13. 10. 1997 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnika vlagata deset let po poteku zakonskega roka ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedene sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku zaradi ugotovitve nujnega deleža in izstavitve zemljiškoknjižne listine oziroma po nasprotni tožbi zaradi izločitve deleža iz zapuščine, ugotovitve dedne odpravljenosti ter plačila denarnega zneska. V ustavni pritožbi navajata, da upata, da bo krivica kljub prepozno vloženi ustavni pritožbi popravljena, glede na to, da "veliko elementov kaže na koruptivno dejanje sodišča", ki po njunem prepričanju ne zastara. Trditve o koruptivnem dejanju pritožnika utemeljujeta z očitki o očitno napačni dokazni oceni sodišča, ki naj bi med drugim temeljila na krivi izpovedbi nasprotne stranke iz pravde. Dne 30. 1. 2012 sta pritožnika poslala še dopolnitev vloge.

Po tretjem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča je posebno utemeljen primer podan, če je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče sklepati, da so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno hudo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnikov.[1] Pri presoji, ali naj se izjemoma dopusti prepozna ustavna pritožba zoper civilne sodne odločbe, pa je treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke iz pravde. To velja še posebej v primeru, ko je ustavna pritožba vložena več let po poteku zakonskega roka, saj se je v takem primeru nasprotna stranka utemeljeno zanesla na to, da je zadeva zanjo zaključena s pravnomočnostjo in iztekom rokov za nadaljnja pravna sredstva.[2] Pri dopustitvi možnih posegov v pravnomočnost, ki je sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), je tudi zato potreben restriktiven pristop.

Pogoji za izjemno obravnavo ustavne pritožbe, vložene deset let po poteku zakonskega roka, niso izpolnjeni. Zgolj trditve o koruptivnem dejanju sodišča oziroma o krivi izpovedbi nasprotne stranke iz pravde brez dokazov ne morejo utemeljiti "posebno utemeljenega primera" in s tem predpostavke za izjemno obravnavo po tretjem odstavku 52. člena ZUstS. Ob tem Ustavno sodišče opozarja na dokazni standard, ki ga za utemeljitev predloga za obnovo postopka iz takšnih razlogov zahteva Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP).[3] Enako velja za očitke ustavnih pritožnikov o očitno napačni dokazni oceni sodišč, ki bi bili lahko pomembni z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ti očitki sami zase ne morejo utemeljiti posebno utemeljenega primera, ker ne izkazujejo niti očitne niti hude kršitve pravice do enakega varstva pravic. Ker po povedanem predlog za izjemno obravnavo ni utemeljen, je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo kot prepozno.

Senat je sprejel ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata dr. Etelka Korpič − Horvat ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Etelka Korpič – Horvat Predsednica senata

Opombe

[1]Sklep Ustavnega sodišča št. Up-15/07 z dne 8. 3. 2007.

[2]Sklep Ustavnega sodišča št. Up-33/99 z dne 10. 10. 2000 (OdlUS IX, 313).

[3]Prim. 5. do 7. točko 394. člena ZPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 396. člena ZPP. Prim. tudi L. Ude v: L. Ude in A. Galič (red.), Pravni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 591–592.